FURS mobilna aplikacija miniBlagajna (v nadaljevanju mobilna aplikacija) omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Za delovanje mobilne aplikacije je ključna stalna povezanost z internetom, ker v nasprotnem primeru aplikacija ne omogoča izdaje računov. Poslovni del aplikacije teče na strežnikih FURS (oblačna rešitev), tako, da je mogoče hkrati uporabljati več mobilnih blagajn z nameščeno mobilno aplikacijo. Enako je možna hkratna uporaba mobilne aplikacije in spletne FURS Mini blagajne (v nadaljevanju spletna aplikacija), pri čemer se funkcionalnosti obeh aplikacij delno razlikujeta.
Aplikacijo je potrebno najprej prenesti iz Trgovine Play (https://play.google.com, v iskalnik vpišite Finančna uprava Republike Slovenije ali »miniblagajna« in izberite APP) in jo naložiti na mobilno napravo.
Pred pričetkom dela z mobilno aplikacijo je potrebno zagotoviti:
Katerikoli telefon ali tablica z operacijskim sistemom Android vsaj 4.1.x Jelly Bean ali višje. Priporočene velikosti ekranov: 5 palcev, 7 palcev in 10 palcev.
POS tiskalnik z Bluetooth povezavo(brezžično):
1) Proizvajalec Rongta: RPP-002 BT (prenosni) ali
2) Proizvajalec Ocom: OCOM OCPP-M05 (prenosni) ali
USB povezava (kabel):
3) Proizvajalec Epson: EPSON TM-T20II (zmogljivejši namizni tiskalnik)
Veljavno namensko digitalno potrdilo vezano na poslovni subjekt, za katerega želite izdajati račune (lahko je enak kot za spletno aplikacijo)
Več...
|
Pri presoji težko popravljive škode je treba izhajati iz narave začasne odredbe kot nujnega začasnega ukrepa za preprečitev nastanka tiste težko popravljive škode, ki tožniku neposredno grozi že med samim sodnim postopkom in ki ima lahko za posledico, da njegov morebitni uspeh s tožbo zanj ne bo ostal brez pomena. To pomeni, da mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem oziroma predmetom obravnavanja v upravnem sporu in posledicami, ki naj jih začasna odredba prepreči.
|
Ker je revident revizijo vložil le po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je s tem omejil tako presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije, kot s tem povezano vsebinsko presojo revizije.Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter tudi kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
|
Z navedbami o napačno ugotovljeni dejanski rabi nepremičnin želi revidentka izpodbiti dejansko ugotovitev davčnih organov in sodišča prve stopnje, da se stavbe oziroma objekti v naravi nahajajo na vseh petih nepremičninah, ki so bile predmet dobave, kar ni dovoljen revizijski razlog.Ker so bile glede na ugotovljeno dejansko stanje vse nepremičnine, ki so bile predmet dobave, pozidana stavbna zemljišča, na katerih stoji objekt, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo obravnavano dobavo kot dobavo po 7. točki 44. člena ZDDV-1.Ker obveznost obračuna DDV ni nastala, revidentka ni pridobila pravice do odbitka vstopnega DDV (prvi odstavek 62. člena ZDDV-1) in ga zato tudi ni bila upravičena odbijati (četrti odstavek 67. člena ZDDV-1).
|
Odhodki iz naslova slabitve dobrega imena se za potrebe obdavčitve presojajo zgolj po 23. členu ZDDPO-2.
|
Za iztek roka za uveljavljanje pravice do odbitka DDV, določenega v drugem odstavku 67. člena ZDDV-1, je ključna okoliščina iz 62. člena ZDDV-1, ki določa, da „pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV“, obveznost obračuna izhodnega DDV pa nastane ko nastane obdavčljivi dogodek, torej - kot upoštevno v danem primeru – ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (32. in 33. člen ZDDV-1). V danem primeru pa je med strankama kot bistvena okoliščina nesporno, da je obdavčljivi dogodek nastal v letu 2008. Tedaj je nastala tudi obveznost obračuna DDV, s tem pa je določen tudi čas, v razmerju do katerega se je navedeni rok tudi iztekel.
|
Pravica do povrnitve oziroma odpusta uvozne dajatve na podlagi 236. člena CZ je materialna pravica, CZ pa ni materialnopravna podlaga niti za DDV niti za DMV. DDV in DMV nista uvozna dajatev iz 10. točke 14. člena Carinskega zakonika.
|
Blago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
|
Kdaj posameznik opravlja podjetniško dejavnost v smislu ZDoh-2 oziroma ekonomsko dejavnost v smislu ZDDV-1, je odvisno od dejanskih ugotovitev in sklepov, ki jih organ, pristojen za ugotavljanje dejstev, ugotovi v posameznem primeru. Kot izhaja iz dejanskih zaključkov davčnega organa, je revident kupoval poškodovana vozila deloma v svojem imenu deloma formalno v imenu svojih sorodnikov, jih popravil in nato prodal, bodisi sam bodisi formalno preko svojih sorodnikov, vendar je bil tudi v tem primeru revident glavni izvajalec prodaje, sorodniki pa le formalni. Na podlagi tako ugotovljenih okoliščin je tudi po presoji revizijskega sodišča mogoč pravni zaključek, da je revident opravljal dejavnost v smislu ZDoh-2 oziroma ZDDV-1.
|
Po 2. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV se mora odbitek vstopnega DDV, ki ga je davčni zavezanec izvršil v skladu z ZDDV, ustrezno popraviti, če se pri davčnem obračunu izkaže, da so se spremenili dejavniki za izračun odbitka vstopnega DDV. Med take dejavnike po enajstem odstavku 21. člena ZDDV sodi tudi znižanje vrednosti terjatev po pravnomočnem sklepu o prisilni poravnavi. Revident je v postopku prisilne poravnave dosegel dogovor o 20 % poplačilu dolga, zato osnovo za odbitek postopnega DDV lahko predstavljajo le zneski (po računih), ki jih je revident v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo dolžan plačati upnikom.
|
Kaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, sta vprašanji, ki ju je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi...
|
V Uradnem listu RS, št. 83/2016 je bil 23. 12. 2016 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine, v katerem je v 3. členu določeno, da so dolžni podatke o drugih dohodkih iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so v skladu s 26. členom Zakona o dohodnini oproščeni dohodnine, davčnemu organu posredovati Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod za gozdove Slovenije in drugi izplačevalci teh dohodkov.
|
|
|
Obveščamo Vas, da od 1.1.2017 do predvidoma 15.1.2017 ne bo možno oddajati obrazcev DOD-DDPO (Obračun davka od dohodkov pravnih oseb) za leto 2016 in za leto 2017.
Zaradi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – novela ZDDPO-2N (Uradni list RS 68/16 z dne 4. 11. 2016), bomo v januarju 2017 objavili novo rešitev za oddajo davčnega obračuna DDPO (eDavki, SilvesterP).
Na voljo bo nova različica programa Silvester Pelias.
|
|
|
Obveščamo vas, da bo od 1. 1. 2017 dalje za območje celotne Republike Slovenije naloge v zvezi z identifikacijo za namene DDV opravljal Finančni urad Nova Gorica. Navedeno ne velja le za naloge v zvezi z identifikacijo tujih davčnih zavezancev, ki opravljajo storitve mednarodnih občasnih prevozov potnikov na ozemlju Slovenije (te naloge še naprej ostajajo v pristojnosti Finančnega urada Novo mesto) ter v zvezi z identifikacijo davčnih zavezancev, ki se identificirajo zaradi opravljanja telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev in uporabljajo posebno ureditev za te storitve (te naloge še naprej ostajajo v pristojnosti Finančnega urada Hrastnik).
Dajanje splošnih informacij v povezavi z identifikacijo za namene DDV (npr. kateri davčni zavezanci so dolžni oddati vlogo za identifikacijo za namene DDV, kdaj so se dolžni identificirati za namene DDV, postopek identifikacije,…) bo tudi po 1. 1. 2017 zagotovljeno na vseh finančnih uradih.
V skladu z DDV zakonodajo morajo biti vse vloge za identifikacijo za namene DDV (obrazec DDV-P2 oziroma DDV-P3) predložene v elektronski obliki preko sistema eDavki. V elektronski obliki preko sistema eDavki se kot priloga obrazcu DDV-P2 oziroma DDV-P3 oddajajo tudi priloge (npr. razna dokazila v postopku identifikacije, pojasnila, …).
Dodatne dopolnitve se oddajo kot priloga k že oddanim zahtevkom za izdajo identifikacijske številke za namene DDV. Če zaradi velikosti datoteke le te ni možno oddati kot prilogo k že oddani vlogi, se taka priloga odda prek sistema eDavki kot lastni dokument, pod Subjekt pa se navede: »Identifikacija za namene DDV – dokazila«.
Obširnejša pojasnila v povezavi s postopkom identifikacije za namene DDV ter najpogostejša vprašanja in odgovori.
|
|
|
Opozarjamo pa, da rok, v katerem mora plačnik davka oziroma zavezanec za prispevke predložiti obračun davčnega odtegljaja oziroma obračun prispevkov davčnemu organu, ostaja nespremenjen: plačnik davka mora to storiti najpozneje na dan izplačila dohodka, samostojni zavezanec za prispevke pa najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Celotno sporočilo za javnost
|
Za cigarete, ki se jih sprosti v porabo od vključno 1. januarja 2017, se plača trošarina v znesku:
- specifična trošarina 68,8238 evrov za 1000 kosov cigaret,
- proporcionalna trošarina 21,1830 % od drobnoprodajne cene.
V primeru, da je drobnoprodajna cena (v nadaljevanju DPC) zavojčka dvajsetih cigaret nižja od 3,51 evrov, se ne glede na prejšnji odstavek plačuje trošarina v višini 106,0000 evrov za 1000 kosov cigaret.
DPC za posamezno vrsto cigaret, ki jo določi oseba iz devetega odstavka 86. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, 47/16), velja za celotno območje RS, razen za prodajo v davka prostih prodajalnah, ko gre za let ali plovbo v tretjo državo.
V skladu z navedenim, ostanejo vsi parametri (specifična, proporcionalna trošarina, znesek najnižje trošarine) nespremenjeni tudi po 1. 1. 2017, zato za zavezance iz zgoraj navedenega naslova ne bo nobenih obveznosti, kar pomeni, da se tokrat (31. 12. 2016) popis zalog in obračun razlike trošarine za cigarete ne opravljata.
|
Zavezanci, ki so v letu 2016 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem najpozneje do 28. februarja 2017.
Celotno sporočilo za javnost
|