- Vprašanje 310: Kako lahko zavezanci pridobijo podatke o računih in poslovnih prostorih, ki so jih posredovali v davčno potrjevanje?
|
Ker je bila višina izplačane garancije odvisna od vrednosti tožnikovega portfelja (banka je plačala le razliko med zneskom dogovorjene garancije in vrednostjo portfelja na dan izplačila), je tožena stranka pravilno zaključila, da navedeno plačilo predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek oziroma odškodnino, torej pokritje izgube, ki je tožniku nastala na podlagi osnovne pogodbe o gospodarjenju z vrednotnimi papirji. Tak dohodek pa pomeni dohodek v smislu 11. točke 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino.
|
V 271. členu ZDavP-2 je posebej predpisano še, kako je z (naknadnim) uveljavljanjem olajšav, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena zakona je to mogoče storiti tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, po poteku roka za vložitev napovedi oziroma najpozneje v roku za pritožbo pa le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo zavezanec vloži v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 in torej za napoved, ki se vloži (do 31. julija tekočega leta) v primeru, če informativni izračun ni bil vročen v predpisanem roku. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
|
Pravica uveljavljanja stroškov za delo v tujini predstavlja davčno ugodnost. Davčne ugodnosti pa mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 je to mogoče storiti še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine, če gre za vložitev napovedi v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
|
Za odmerno leto 2016 se kontrolni podatki oddajajo enako kot pretekla odmerna leta, preko portala eDavki – obrazec KP-KPD. Za pripravo podatkov za leto 2016 ni na voljo program WDohod. Podatki za uvoz se lahko pripravijo ročno v eDavkih v sklopu obrazca KP-KPD, kjer je možnost izdelati datoteko tako, da v razdelku »Izdelaj datoteko« izberete ustrezen VIR podatkov, ki ga želite pripraviti za oddajo.
Preko sistema eDavki je omogočena priprava ali uvoz in oddaja naslednjih podatkov:
- VirPN2,
- VirOpr,
- VirObr,
- VirOdiv,
- VirVdc,
- VirOprkm,
- Vir6600,
- VirSkupkm,
- Vir5900,
- VirPon,
- VirSport1,
- VirSport2 in
- VirUmik.
Omogočen je tudi uvoz in oddaja predpripravljenih podatkov:
- VirInva,
- VirPN1,
- VirPN2 in
- VirVdcA5B.
|
|
Obveščamo vas, da je na spletni strani eDavki objavljena nova različica programa Silvester Pelias(8.0.0.3). Spremembe glede na verzijo 7.0.0.4 so navedene spodaj.
Silvester Pelias:
• v polju »Davčni obračun v skladu z 61. členom ZDDPO-2« je blokirana četrta opcija (zavezanec ne more izbrati opcije »obračun družbe tveganega kapitala za izvajanje dopustnih naložb tveganega kapitala (četrti odstavek 61. člena)« - velja za davčne obračune za leto 2016 in naprej,
• dodane so nekatere nove kontrole (primeroma na zap. št. 2.2, 2.3, 6.6 in 7.1 davčnega obračuna),
• spremenjena je davčna stopnja iz 17% na 19%. Nova davčna stopnja velja za izračun akontacije za leto 2017 v davčnem obračunu za leto 2016, za davčno obveznost pa (bo) velja nova davčna stopnja v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki se začne od vključno 1. 1. 2017 dalje ,
• spremenjene so nekatere kontrole na prilogi 9,
• dopolnjena so opozorila na prilogi 4 po Pravilniku o izvajanju ZDavP-2 (sprememba se nanaša na višino zamudnih obresti ob oddaji davčnega obračuna kot samoprijave po 55. členu ZDavP-2 in na oddajo popravka davčnega obračuna po 140. a členu ZDavP-2).
Zakonske podlage, ki jih upošteva Silvester Pelias različica 8.0.0.3:
• (DDPO) Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2N (Uradni list RS, št. 68/16 z dne 4. 11. 2016),
• (DDPO) Pravilnik o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 101/15 z dne 23. 12. 2015),
• (DDPO) Zakon o razvojni podpori v Pomurski Regiji v obdobju 2010-2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15).
|
|
|
|
Spoštovani,
če ste fizična oseba in oddajate premoženje v najem osebi, ki se šteje za plačnika davka (npr. pravni osebi v RS ali fizični osebi z dejavnostjo v RS), pri tem pa so dejanski stroški vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, višji od normiranih stroškov v višini 10 % od dohodka, ki se upoštevajo avtomatično, lahko namesto normiranih stroškov uveljavljate dejanske stroške.
V tem primeru lahko kot najemodajalec (fizična oseba) na finančnem uradu najpozneje do ponedeljka, 16. januarja 2017 vložite Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja. Zahtevki, vloženi po 16. 1. 2017, se zaradi zamude roka ne bodo upoštevali.
|
|
|
V 85.a členu je tako določeno, da finančna institucija Slovenije, ki v skladu s III.A poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporoča informacije o finančnih računih, te informacije sporoča v elektronski obliki v skladu z navodilom, ki je Priloga 20 pravilnika. S 85.b členom pa je poročevalskim finančnim institucijam Slovenije dana možnost, da lahko uporabijo storitve tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz III.A poglavja četrtega dela ZDavP-2, pri čemer o tem predhodno obvestijo finančno upravo.
|
|
|
|
|
|
|
Sklenjeni APA sporazum davčnemu zavezancu zagotavlja, da davčni organ ne bo zahteval dodatnih prilagoditev za transakcije, ki so predmet sporazuma, če bo davčni zavezanec tekom obdobja veljave sporazuma, izpolnjeval vse zakonske določbe in določbe sporazuma. Kot je določeno v 14. f členu ZDavP-2, sklenjen APA sporazum ne omejuje pravic davčnega organa pri izvrševanju njegovih pooblastil.
Pisna pobuda in vloga za APA se vloži na naslov:
- Elektronski naslov: gfu.fu(at)gov.si
- Pisno na naslov: FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Generalni finančni urad
Uprava za nadzor
Oddelek za transferne cene
Šmartinska 55
1000 Ljubljana
|
Ni sporno, da je tožnik v skladu s pogodbo sporno družbo kupil za kupnino 600,00 EUR. V napovedi za odmero davka, ki jo je vložil sam, je kot odsvojitveno vrednost deleža družbe navedel znesek 7.500,00 EUR. Spora tudi ni, da je zavezanec za davek v družbi, ki jo je kupil in nato podaril sinu in poslovnemu partnerju, najel posojilo v znesku 7.497,00 EUR in obveznost plačevanja z aneksom k posojilni pogodbi prenesel na nova družbenika družbe. Tudi po mnenju sodišča zato omenjeni znesek predstavlja vrednost družbe ob odsvojitvi deleža sporne gospodarske družbe, ki se v skladu z določili ZDoh-2 upošteva pri odmeri davka od dobička iz kapitala.
|
Ključni pogoj za zavarovanje je torej pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZDavP-2 izkazati v obrazložitvi sklepa. Pri tem sodišče poudarja, da za zavarovanje plačila davčne obveznosti zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi.
|
Tretji odstavek 135. člena ZDavP-2 dovoljuje davčnemu organu, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne s predhodno izdanim sklepom o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora. Navedeno je pomembno za primere, ko davčni organ izvaja nadzor s točno določenim namenom, ko je za učinkovitost oziroma uspešnost nadzora pomemben nenajavljen obisk davčnega inšpektorja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru. Davčni organ ni vdrl v računalnik, kot to navaja tožnik. V določbah 18. člena ZDS-1, ki določajo pooblastila inšpektorja, je imel podlago tako za pregledovanje podatkov v elektronski obliki, kot tudi za njihovo kopiranje in nadaljnjo obdelavo oziroma analizo (točke 6.a do 6.c petega odstavka 18. člena ZDS-1). Davčni organ torej ni prekoračil pooblastil, ki mu jih daje zakon. Za pregled in...
|