V skladu z drugim odstavkom 18. člena Uredbe o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 22/16; v nadaljevanju: uredba o okoljski dajatvi) mora zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva, ki rabi gorivo in je na seznamu oseb, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za zgorevanje goriva, na podlagi svojih evidenc o vrsti in količini porabljenega goriva, sestaviti letni obračun okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva na obrazcu za letni obračun okoljske dajatve, ki je objavljen na spletni strani finančne uprave, in ga predložiti finančni upravi do 25. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto.V Uradnem listu RS, št. 22/16 je bila dne 25. 3. 2016 objavljena Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki je stopila v veljavo 1. 4. 2016 in je nadomestila Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 47/13; v nadaljevanju: prej veljavna uredba), s katero je nastopilo precej sprememb (merske enote, število enot obremenitve, najnižja raven obdavčitve posamezne vrste goriva in oprostitve plačila okoljske dajatve), ki vplivajo tudi na izpolnitev obrazca za letni obračun okoljske dajatve.Objavljen enotni obrazec bo za koledarsko leto 2016 zaradi omenjenih sprememb potrebno izpolniti in predložiti za dve različni obdobji, in sicer posebej za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016 in posebej za obdobje od 1. 4. 2016 do 31. 12. 2016. V nadaljevanju navajamo tri različne primere predložitve letnih obračunov okoljske dajatve za koledarsko leto 2016 glede na status osebe s seznama.V primeru, če je bila oseba samo na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis (15. točka 3. člena prej veljavne uredbe), kateri je veljal do dne 1. 7. 2016, mora predložiti dva obrazca, in sicer posebej za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 3. 2016...
|
Predlog novele je objavljen na spletnem portalu e-demokracija.
|
Predlog novele je objavljen na spletnem portalu e-demokracija.
|
|
Trgovci z zemeljskim plinom morajo v primeru, ko na računih, izdanih kupcem za dobavljeni zemeljski plin prikazujejo in zaračunavajo okoljsko dajatev v kWh (X cena na enoto) ali MWh (X cena na enoto), le to izračunavati z vsemi decimalnimi mesti (cena na enoto za kWh 0,00314514 EUR oziroma cena za enoto za MWh 3,14514 EUR). Na izdanih računih za zemeljski plin pa lahko, zaradi prostorskih ali drugih omejitev, ceno enote prikazujejo zaokroženo na pet decimalnih mest.
|
|
Tožeča stranka kot dolžnikova dolžnica ni ravnala v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do nje kot dolžnikove dolžnice. Zato je prvostopni organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovi dolžnici naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
|
Pred spremembo prikaza prve strani znotraj sistema eDavki, se je na prvi strani prikazal seznam zadnjih vloženih dokumentov, prejetih dokumentov in pripravljenih dokumentov. Za spremembo smo se odločili,... Preberi več
|
Tožnica stroškov v zvezi z delom in davčne olajšave za čezmejne delovne migrante ni uveljavljala v rokih, določenih z zakonom. Zato prvostopenjski organ pri izdaji odmerne odločbe o dohodnini za leto 2012 teh davčnih ugodnosti ni mogel upoštevati.
|
V skladu s prvo točko četrtega odstavka 90. člena Zakona o trošarinah - ZTro-1 (Uradni listu RS št. 47/16) nastane obveznost za obračun trošarine za električno energijo takrat, ko je električna energija iz električnega prenosnega oziroma distribucijskega omrežja dobavljena s strani dobavitelja končnemu odjemalcu v Sloveniji na odjemno mesto. Končni odjemalec električne energije je oseba, ki ima na odjemnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe električne energije, skladno z zakonom, ki ureja energetiko, in kupuje električno energijo za lastno končno rabo (tretji odstavek 90. člena ZTro-1). Osebe, ki nastopajo kot dobavitelji električne energije končnim odjemalcem, so se dolžne registrirati kot trošarinski zavezanci (63. člen ZTro-1) in v skladu z 9. členom ZTro-1 obračunavati trošarino. V praksi imamo primere, ko se dobavlja električna energija na zaključena območja iste lokacije. Gre za območja, ki imajo ali status zaprtega distribucijskega sistema v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ali so druga zaključena območja iste lokacije, kjer opravljajo dejavnost različne pravne osebe. Za ta območja imajo običajno dobavitelji sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije le z imetnikom oziroma upravljavcem (v nadaljevanju: imetnik) območja in ne tudi z vsakim posameznim končnim odjemalcem (pravne osebe, ki opravljajo dejavnost) znotraj tega območja. Slednjim običajno prodaja električno energijo imetnik zaključenega območja. Dobavitelj električne energije na zaključeno območje iste lokacije je v skladu z veljavno trošarinsko zakonodajo zavezan k obračunu trošarine le za električno energijo, ki jo imetnik zaključenega območja porabi za svojo končno rabo. Za električno energijo, ki jo imetnik oziroma upravljalec zaključenega območja proda drugim končnim odjemalcem znotraj tega območja, pa je zavezanec za obračun trošarine imetnik zaključenega območja. Glede na dejanskega končnega odjemalca se v skladu s šestim odstavkom...
|
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t.i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 ne pomeni posebnega davčnega postopka.
|
Sodišče ne more preizkusiti same višine obrestne mere (1,6103%), saj ni razvidno, katere elemente je pri tem carinski organ upošteval in kje je dobil podatke, niti ni pojasnjeno, zakaj je carinski organ upošteval ročnost enega leta oz. ni razvidno, na kakšnih kriterijih oz. elementih je ugotovljena uporabljena obrestna mera, ki naj bi jo za leto 2009 določala ECB. Carinski organ teh podatkov sploh ni navedel in se tudi ne nahajajo v upravnem spisu, zato sodišče višine obrestne mere ne more preizkusiti.
|
V konkretnem postopku je bil ugotovljen obstoj zlorabe in tožniku je mogoče očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da gre za transakcije, katerih namen je zloraba pravic. Računi in njihovo plačilo še ne izkazujejo resničnost dobave vozil, ki so oproščene plačila DDV. Tožnik tudi ni pojasnil ekonomske logike obravnavanih poslov. Davčni zavezanec z verodostojnimi listinami ni izkazal, da izpolnjuje pogoje, predpisane v 1. točki prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 za oprostitev plačila DDV.
|
Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV za oprostitev oz. vračilo davka na motorna vozila za vozilo Peugeot 807, ker je bilo kupljeno pred potekom 3-letnega obdobja, v katerem je tožnik že uveljavljal pravico do vračila davka na motorna vozila.
|
Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega nadzora je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega postopka pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Ugovore, ki se nanašajo na metodo in s tem povezano nezakonitost upravnega akta ter zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin bo tožnik lahko uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari. Ker tožnik gradi tožbo na trditvi, da mora biti upravni spor dopusten tudi na podlagi 4. člena ZUS-1, je sodišče preverilo ali obstajajo procesne predpostavke za obravnavanje tožbe po 4. členu ZUS-1. Postopek po 4. členu ZUS-1 je dopusten le subsidiarno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ker se bo postopek davčnega inšpekcijskega...
|
V petek, 7. aprila 2017, so uslužbenci mobilnega oddelka Finančne uprave RS (FURS) izvajali finančni nadzor vstopnih vozil in potnikov na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. Pri pregledu osebnega avtomobila znamke Peugeot 307, ki ga je vozil državljan Črne gore, so ugotovili, da je bilo podvozje vozila predelano z namenom ustvarjenega dodatnega, skritega, prostora za tihotapljenje blaga. Zaradi utemeljenega suma tihotapstva so opravili preiskavo prevoznega sredstva, pri kateri so v dvojnem dnu vozila našli 32 paketov rjave barve v skupni teži 30 kilogramov. S preliminarnim testom posušenih delcev rastlin, ki so se nahajali v enem od paketov, so ugotovili, da se v njih nahaja prepovedana droga marihuana. Vozilo so zavarovali in o ugotovitvah obvestili Policijo, ki je prevzela nadaljnji postopek preiskave vozila in druge naloge v predkazenskem postopku. Zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je državljan Črne Gore storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po 186. členu, KZ-1), s tem, ko je neupravičeno, zaradi prodaje, prenašal prepovedano drogo konoplja, je bila moškemu odvzeta prostost. 46-letnika so v nedeljo, 9. aprila, privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je odredil pripor. Za tovrstno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let.
|
Izvajalec zdravstvene storitve mora naročniku storitve – pacientu izdati račun za opravljeno storitev, ne glede na to, kdo je plačnik teh storitev in kdaj jo plača.
Obveznost izstavitve računov za zdravstvene storitve, št. 4230-193/2017-2, 10. 4. 2017
|
|
Vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdajo upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1 niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva, v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
|
Tožnik s svojimi pavšalnimi navedbami in predloženim poslovnim izidom za leto 2014, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode, ni z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazal niti da bo taka škoda dejansko nastala niti da jo je mogoče preprečiti le z izdajo zahtevane začasne odredbe.
|