Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

V konkretnem primeru so glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZDen odločilna dejstva, (1) da so bile nacionalizirane nepremičnine tožnikom vrnjene 19. 10. 2007, (2) da sta bili zavezanki za vrnitev toženki, (3) da tožniki ves čas trajanja denacionalizacijskega postopka niso mogli gospodariti z nepremičninami, ki so bile v celoti namenjene kamnolomski dejavnosti in (4) da so bili zaradi tega prikrajšani, saj bi v primeru, da bi jim bila zemljišča vrnjena ob uveljavitvi ZDen, le-ta sami oddajali v zakup nosilcu kamnolomske dejavnosti. Ta dejstva so tožniki zatrjevali in zanje ponudili dokaze, sodišče pa jih je ugotovilo in pri odločitvi tudi upoštevalo. Metoda, po kateri naj izvedenec, postavljen ob odsotnosti drugih dokazov, ugotovi višino prikrajšanja, pa v njihovo trditveno in dokazno breme ne sodi. Je stvar izvedenca in njegovega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ne drži torej, da bi moralo sodišče upoštevati neprerekane trditve tožnikov...

Predvsem neupoštevanje, da je pojem leasing zbirni pojem, sestavljen iz vrste pojavnih oblik, povzroča napake pri analiziranju pravne narave konkretne pogodbe.

Glede na to, da je bil v obravnavanem primeru sklep o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti z dne 26. 10. 2015, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana, v obnovljenem postopku izdana odločba, pravnomočno odpravljen, je sodišče glede na podane razloge (da v obnovljenem postopku izdana odločba brez sklepa o obnovi oziroma ob odpravljenem sklepu o obnovi ne more obstati) in ob upoštevanju predstavljenega stališča Vrhovnega sodišča tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (nepravilna uporaba zakona) ter izpodbijano, v obnovljenem postopku izdano odločbo odpravilo.

davek na premoženje se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam, ali ga daje v najem. V skladu z 2. točko 19. člena ZDO pa se davek ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi.

 Tehnično navodilo o obliki in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Finančni upravi RS – Tehnični protokol (2. izdaja)    > spremembe so označene z rdečo barvo 

 Arhiv sprememb

Finančna uprava RS je objavila zbirne podatke o prirejanju klasičnih in posebnih igrah na srečo za leto 2016. 

 Zbirni podatki o igrah na srečo v Sloveniji

Finančna uprava RS je v skladu s priporočili Evropske komisije v postopkih izdaje identifikacijske številke za DDV pozorna na možne zlorabe identifikacijske številke, zaradi česar izvaja vse potrebne ukrepe za to, da se identifikacijske številke za DDV izdajo samo davčnim zavezancem, ki dejansko opravljajo oziroma imajo namen opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, ne pa tudi tistim, ki tega namena ne izkažejo. V skladu s tem davčni organ davčne zavezance, ki ne predložijo ustreznih  dokazil v zvezi z opravljanjem dejavnosti, poziva za dopolnitve vlog, kar podaljšuje postopke dodelitve identifikacijske številke. V izogib temu in z namenom, da bi davčni zavezanci čimprej pridobili identifikacijsko številko za DDV, priporočamo, da davčni zavezanci že pri oddaji zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV, priložijo ustrezna dokazila v zvezi z navedbami v vlogi in navedejo kontaktno telefonsko številko osebe, ki je pristojna in dosegljiva za morebitna dodatna pojasnila v zvezi s predloženimi dokazili in pojasnili. Zaradi presoje, ali gre v določenem primeru za opravljanje obdavčljive dejavnosti na ozemlju Slovenije, je zelo pomembno, da davčni zavezanec natančno opiše način opravljanja dejavnosti, na primer kje bo nabavljal blago, kam in komu bo prodajal, kje se bo opravilo uvozno oziroma izvozno carinjenje blaga, kje bo prišlo do prenosa lastništva blaga oziroma ali bo deloval zgolj kot posrednik pri prodaji, kako bo potekal transfer blaga, kakšne storitve bo opravljal, za kakšne naročnike (fizične osebe, poslovne subjekte), konkretna imena dejanskih ali potencialnih dobaviteljev, kupcev, prevoznikov in ostalih poslovnih partnerjev, s katerimi bo oziroma namerava sodelovati z ustrezno dokumentacijo, iz katere izhaja dejanski namen opravljanja dobave, ipd.Pravne ali fizične osebe, ki šele začenjajo opravljati dejavnost, se lahko identificirajo za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti, kot so na...

V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b. točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.

Zaradi navedenega so osebe, ki imajo drobno rezani tobak in cigarete na zalogi zunaj trošarinskih skladišč, dolžne na dan pred zvišanjem DPC za drobno rezani tobak in cigarete, ki jih imajo na zalogi, opraviti popis ter davčnemu organu predložiti zapisnik o popisu ter obračun trošarine najpozneje 15. dan po popisu. Za potrebe zapisnika o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret se uporablja obrazec Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete. Trošarina se plača najpozneje 60. dan po opravljenem popisu. Obračun trošarine iz zgornjega odstavka se davčnemu organu ne predloži, če je znesek trošarine, ki bi jo bilo treba obračunati, nižji od 10 evrov. V tem primeru se v zapisniku o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret, ki se predloži na obrazcu »Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak oziroma cigarete« navede, da je znesek trošarine nižji od 10 evrov.Dne 5. 5. 2017 se bodo zvišale cene cigaret navedenih v  Pripomočku za obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete z dne, 4. 5. 2017. Razpredelnica s starimi in novimi DPC cigaret ( Seznam drobnoprodajnih cen cigaret   ) se prav tako nahaja na spletni strani FURS.Glede na navedeno, morajo zavezanci opraviti popis zalog cigaret na dan 4. 5. 2017 in pristojnemu finančnemu uradu dostaviti zapisnik o popisu cigaret, ki se predloži na obrazcu  Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete do 19. 5. 2017. Obveznost za plačilo razlike trošarine za znesek, ki je enak ali višji od 10 evrov, zapade v plačilo na dan 3. 7. 2017. Plačilo se izvrši v dobro podračuna št. 01100-9991000033 – proračun države. Poleg številke vplačilnega računa se na plačilnem nalogu obvezno navede tudi številko sklica, ki je določena z modelom 19: model 19, davčna številka plačnika - 08656.Tisti zavezanci za plačilo razlike trošarine, ki že uporabljajo informacijski sistem E-TROD vložijo obračun razlike trošarine za cigarete (TRO-RAZ) preko navedenega sistema. Vnos obračuna se izvede...

Uslužbenci mobilnega oddelka Finančnega urada Novo mesto so 17. aprila 2017 pri opravljanju finančnega nadzora na avtocesti AC A2 v kraju Obrežje ustavili osebno vozilo švicarskih registrskih oznak, ki ga je vozil državljan Bolgarije. Pri pregledu vozila, pri katerem je sodeloval tudi vodnik službenega psa za odkrivanje tobaka in tobačnih izdelkov, so v prostoru okoli rezervne pnevmatike, pod zadnjimi sedeži, levem in desnem blatniku, pod prednjimi brisalci ter v notranjosti rezervne pnevmatike našli skupno  21.340 skritih cigaret. Cigarete so zasegli, zoper voznika pa so uvedli postopek o prekršku.
 
Istega dne so uslužbenci mobilnega oddelka ustavili še kombinirano vozilo švicarske registracije, ki ga je vozil državljan Republike Srbije. Pri pregledu vozila in prtljage so v osebni prtljagi potnika našli 81 škatlic oziroma 1.660 kosov različnih tablet oziroma ampul prepovedanih snovi v športu. Blago in potnika so zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu po 1. odstavku 186. člena KZ predali v nadaljnji postopek Policiji.

 

 

Prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine glede na zahtevo po odplačnosti prenosa lastninske pravice iz drugega odstavka 3. člena ZDPN-2 ter glede na določbo 5. alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, po katerih se v obdavčitev zajame le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika, in ki je bil solastniku izplačan, po določbah ZDPN-2 res ni obdavčen, saj se v obdavčitev zajema le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega lastnika, in ki je bil solastniku izplačan. Vendar pa je iz zakonskega besedila mogoče razbrati tudi, da prenos ni obdavčen samo, če gre za delitev solastnine v smislu določb SPZ in torej za delitev posamezne stvari, ki je v solastnini. V konkretnem primeru pa do takšne delitve solastnih nepremičnin in s tem do neobdavčenega prenosa lastninske pravice na posameznih nepremičninah ni prišlo. Razdelilo se je premoženje in ne posamezna nepremičnina z zamenjavo...

Odločanje o pritožbi je del upravnega (konkretno davčnega) postopka. Drugostopenjski upravni organ ima v smislu 247. člena ZUP in naslednjih, zato da v upravnem postopku ne bi bila izdana nezakonita odločba, tako v postopku odločanja o pritožbi, kot tudi celo po njem, zelo široka pooblastila, saj lahko pod določenimi pogoji reši zadevo tudi v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP oziroma spremeni odločbo v škoda pritožnika kot določa 253. člen ZUP. Tako v skladu z 247. členom ZUP organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Preizkusi jo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni bil prekršen materialni zakon. Odločanje organa druge stopnje o pritožbi je zajeto v členih od 248 do 253 ZUP. Organu druge stopnje ponuja številne možnosti.

O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). V primeru kot je obravnavani je, po presoji sodišča, podlaga za sprejem izpodbijane odločitve poleg že navedene 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tudi v določbi 2. točke prvega odstavka tega člena, ki določa, da organ zavrže zahtevo tudi, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka postopka.

Davčni organ je tožnici davek odmeril po prejemu sklepa o domiku nepremičnine, ki je že postal pravnomočen. Davčni organ je zato ravnal pravilno, ko je tožnici po prejemu zgoraj navedenega sklepa po uradni dolžnosti odmeril davek na promet nepremičnin, ki se po izrecni določbi zakona plačuje tudi v primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku. Davčna osnova je vezana na prodajno ceno, doseženo na javni dražbi in je bila v konkretnem primeru tako določena v skladu z zakonom.

Po določbah 141. člena ZDavP-2 od dneva začetka postopka do izdaje odločbe ne sme preteči več kot šest oziroma devet mesecev, če se davčna osnova ugotavlja z oceno. Vendar pa to ne pomeni, da je treba postopek ustaviti, oziroma da odločba po tem roku ne bi smela biti izdana. Rok, ki ga za izdajo odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru določa ZDavP-2, je enako kot rok za izdajo odločbe po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, instrukcijski in ne prekluziven. To pa pomeni, da je odločba lahko izdana tudi po preteku predpisanega roka in da iz tega razloga ni nezakonita in da jo je kot takšno treba odpraviti.Razlogi za postopanje po tretjem odstavku 135. člena ZDavP-2, ki davčnemu organu dovoljuje, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopka davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne z vročitvijo sklepa o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega...

Subjektivni element na strani tožnika davčni organ utemeljuje z naslednjimi okoliščinami: sporna nepremičnina je bila predmet več nakupov in prodaj v kratkem času, prodajna cena se je v šestih mesecih zvišala za 144%, odgovorne osebe družb, ki so pri prodajah sodelovale, so sorodstveno povezane, tožnik je kupnino plačal na avstrijski bančni račun, čeprav je bil na računu št. 54/08 naveden bančni račun prodajalca pri banki B. Poleg tega prodajalci ob prodaji niso obračunali niti plačali izstopnega DDV. Utemeljen je zato zaključek, da konkretni posel ni imel ekonomskega smisla, ampak je bil sklenjen le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.

Davčni organ je plačane davke in prispevke pravilno knjižil v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil. Pri tem v postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka.Pravica do izterjave davka zastara v relativno petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, pri čemer v primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči. Pri tem tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Med strankama ni sporno, da so neporavnane zapadle obveznosti na podlagi knjigovodske evidence na dan 19. 2. 2009 datirale od 5. 11. 2007 do 14. 2. 2009. Dne 19. 2. 2009 je bil izdan sklep o davčni izvršbi,...

Drži, da je odvetništvo svoboden poklic, in da je dejavnost odvetniške družbe omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ker odvetniki opravljajo svoj poklic v skladu z določbami ZOdv, ne pa v skladu z ZGD-1. Vendar pa dejavnosti odvetniške družbe, ki je v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZOdv omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ni mogoče enačiti z dejstvom njenega lastništva v posamezni pravni osebi. Opravljanje dejavnosti oziroma lastništvo sta namreč dve povsem različni pravni kategoriji. Drži tudi, da vpis v sodni register pomeni le deklaratoren vpis, in da zato v zadevi tudi ne gre za stvar, ki bi bila že pravnomočno razsojena, oziroma, ki veže davčni organ. Stranka, ki ji je bil vpis zavrnjen, lahko zato svoj predlog ponovno vloži.