|
|
Dodano vprašanje:
- Vprašanje 22: Uveljavljanje povračila stroškov prevoza in nočitve od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, doseženega pri osebi, ki se ne šteje za plačnika davka (npr. pri tuji pravni osebi; osebi, ki opravlja dejavnost; …), po izteku roka za vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja
Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (2. izdaja)
Arhiv sprememb
|
|
|
Davčne zavezance opozarjamo na obveznost prijave tujih dohodkov in plačilnih računov iz tujine. Dohodke iz tujine je treba napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine oziroma ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Če ta ni bil izdan, pa v letni napovedi za odmero dohodnine do 31. julija tekočega leta za prejšnje leto. Plačilne račune iz tujine prijavite na posebnih obrazcih.
Praviloma bomo do 30. junija 2017 v skladu z avtomatično izmenjavo podatkov iz tujine prejeli podatke o dohodkih iz zaposlitve, plačilih direktorjem, pokojninah, lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov ter produktih življenjskih zavarovanj za leto 2016. Do 30. septembra 2017 bomo prejeli tudi podatke o finančnih računih v tujini ter obrestih, dividendah in bruto iztržkih/odkupih, ki so bili doseženi in pripisani na račun.
Če davčni zavezanci ne boste sami pravočasno napovedali dohodkov in prijavili računov iz tujine, boste lahko zaradi neizpolnjevanja davčnih obveznosti sankcionirani. Kazni se je možno izogniti še, če se dohodke iz tujine napove po izteku predpisanega roka kot samoprijavo, najpozneje pa do začetka davčno inšpekcijskega nadzora, do vročitve odmerne odločbe ali do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
Podrobnejše informacije o napovedi tujih dohodkov so objavljene na spletni povezavi Mednarodno obdavčenje, več o prijavi finančnih računov iz tujine pa najdete na spletni povezavi Vpis v davčni register in davčna številka pod rubriko Pogosta vprašanja in odgovori.
|
V Uradnem listu št. 30/2017 z dne 16. 6. 2017, je objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem, ki v členih 86. c do 86.g v novem poglavju VI., določa izvajanje pravil za poročanje in izmenjavo poročil po državah na podlagi III.B poglavja ZDavP-2.
V Prilogi 21 pa so navedena Navodila o obliki, vsebini in načinu dostave Poročil po državah Poročevalcev Mednarodnih skupin podjetij Finančni upravi Republike Slovenije.
|
|
|
|
|
|
|
|
Vsaka država članica, ki bo prejela zaprosilo za izdajo davčnega stališča, se je obvezala, da se bo posvetovala z drugo državo članico, ki sodeluje v projektu, v zvezi s tem, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo davčnega stališča. V primeru, da vprašanje ne bo zajemalo vseh podatkov oz. relevantnih informacij, ki bi bile nujno potrebne za razjasnitev primera, država članica, v kateri je bilo vprašanje postavljeno, zaprosi za dopolnitev le tega. Države članice bodo v zvezi z izpostavljeno problematiko izmenjale mnenja ter sprejele odločitev kakor hitro bo to mogoče. V procesu izdaje davčnega stališča ni nujno, da države članice dosežejo enotno stališče glede DDV obravnave čezmejne transakcije. V tem primeru bo država članica, ki je vprašanje prejela, podala svoj odgovor ter priložila odgovor drugih držav članic.
V Sloveniji izdano stališče nima zavezujočih pravnih posledic, za davčnega zavezanca pa predstavlja določeno predhodno informacijo glede davčne obravnave čezmejne transakcije v državah članicah, na katere se nameravana transakcija nanaša. Gre za izdajo pojasnila na podlagi 13. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 13/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16).
|
|
|
|
|
Razlikovanje, ki je z vidika pogoja bivanja v triletnem časovnem obdobju pred prodajo stanovanja vzpostavljeno med osebami, ki so v stanovanju dejansko bivale določeno časovno obdobje, in tistimi, ki so bili poleg tega v njem tudi stalno prijavljeni (2. točka drugega odstavka 96. člena Zdoh-2), ni nerazumno, terja ga namen davčne oprostitve, na katero se sklicuje revident, in sicer da se z ugodnostjo stimulira kupovanje nepremičnin za reševanje lastnega stanovansjkega vprašanja ne pa za preprodajo.
|
Sodišče ne more zavrniti izvedbe predlaganega dokaza izhajajoč iz stališča, da se je na podlagi že izvedenih dokazov v davčnem (upravnem) postopku, to je na podlagi podatkov iz upravnega spisa, prepričalo o nasprotnem, kot trdi predlagatelj dokaza. Taka zavrnitev bi namreč z vidika zahtev kontradiktornega postopka, ki se zagotavljajo tudi v upravnem sporu, pomenila nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka, ne glede na to, da je upravni spor sodni postopek za preizkus zakonitosti upravnih aktov (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in se sodišče prve stopnje strinja z dejanskimi ugotovitvami upravnega organa.Po načelu proste presoje dokazov (10. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP, 73. člen ZDavP-2) o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh...
|
Kadar davčni zavezanec (rezident), ki je gradbeni delavec, zaposlen pri slovenskem delodajalcu in napoten na delo v Avstrijo, neposredno prejema tudi izplačila od avstrijskega sklada BUAK, mora te dohodke sam napovedati davčnemu organu, in sicer z vložitvijo Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente.
BUAK, ki v skladu z avstrijsko zakonodajo, upravičencem – gradbenim delavcem, zaposlenim pri slovenskih delodajalcih, dohodke izplačuje neposredno, od teh izplačil obračunava in plačuje obvezne prispevke za socialno varnost po slovenskih predpisih. Ker BUAK po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) ni plačnik davka in posledično od izplačanih dohodkov slovenskim davčnim zavezancem ne obračunava in ne plačuje akontacije dohodnine, morajo le-ti prejete dohodke sami napovedati davčnemu organu.
Davčni zavezanci, ki dohodke iz tujine dosežejo pri tujih izplačevalcih, ki se ne štejejo za plačnika davka po slovenskih predpisih, so te dohodke dolžni napovedati sami pri davčnemu organu v napovedi za odmero akontacije dohodnine. Na podlagi vložene napovedi davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine. Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine na podlagi odločbe o odmeri akontacije dohodnine je davčni zavezanec sam. Podatke iz te odločbe davčni organ upošteva pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine.
|
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil davčni zavezanec v relevantnem obdobju rezident Slovenije in je dohodek (plačo) prejemal pri avstrijskem delodajalcu, olajšavo oziroma stroške pa je uveljavljal prepozno. Zato je izpodbijana odločba, s katero mu pri odmeri dohodnine navedene ugodnosti niso bile upoštevane, zakonita in pravilna.
|
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je treba davčne predpise razlagati restriktivno. Navedeno stališče velja tudi v primeru določb, ki urejajo davčne ugodnosti. Pravica uveljavljanja stroškov za delo, posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante in olajšava za vzdrževane družinske člane predstavljajo davčno ugodnost. Davčne ugodnosti pa mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2.
|
Davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante bi tožnik lahko uveljavljal v dohodninski napovedi. To izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZDavP-2, po katerem mora davčni zavezanec v davčni napovedi vnesti vse podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. Tožnik pa je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odmerno odločbo in glede na citirana zakonska določila prepozno.
|