|
|
V torek, 3. aprila 2018, se izteče rok za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za koledarsko leto 2017. Obračun DohDej so dolžne predložiti vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vključno z nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov (in dejanskih ali normiranih odhodkov), in sicer za vse kmetijske dejavnosti svojega kmečkega gospodinjstva.
Celotna novica
|
V torek, 3. aprila 2018, se izteče rok za predložitev davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2017. Obračun DDPO morajo do navedenega roka predložiti davčni zavezanci, ki imajo davčno obdobje enako koledarskemu letu. Poleg davčnih zavezancev – domačih pravnih oseb, morajo obračun DDPO do navedenega roka predložiti tudi pravne osebe tujega prava, če so v letu 2017 v celoti ali delno opravljale dejavnost oziroma posle v Sloveniji ali če so imele kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
Celotna novica
|
|
Splošno o DDV (2. izdaja) > spremembe so označene z rdečo barvo
Arhiv sprememb
|
Tožnik je ob vložitvi tožbe pravni interes izkazoval, vendar pa mu je zaradi drugostopne odločbe, s katero je bila prvostopna odločba v celoti odpravljena, prenehal. Tožnikova obveznost ne obstoji več, torej ne obstoji več tudi pravni interes za odločanje o tožnikovem izpodbojnem zahtevku zoper to odločbo.
|
V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
|
ZDavP-2 v določbi 141. člena daje podlago za izdajo ugotovitvene odločbe, vendar le za izdajo odločbe o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti. V obravnavanem primeru pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v postopku niso bile ugotovljene nepravilnosti takšne vrste, ampak nepravilnosti, ki imajo vpliv na višino davčne obveznosti in zaradi katerih bi nastal carinski oziroma davčni dolg, ki pa ga prvostopenjski organ ni obračunal oziroma odmeril izključno zato, ker je potekel predpisani rok, v katerem bi to lahko storil. Glede na navedeno (obrazložitev) po presoji tega sodišča prvostopenjski organ ni izkazal podlage za izdajo odločbe o ugotovitvi nepravilnosti v smislu prvega odstavka 141. člena ZDavP-2.
|
|
|
Najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost določa četrti odstavek 144. člena ZPIZ-2. V skladu z določbo 410. člen ZPIZ-2 minimalna osnova v letu 2018 znaša 54 % povprečne plače. Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 1. 2018 do 28. 2. 2018, znaša 855,72 eur (54 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, ki za leto 2016 znaša 1.584,66 eur). Za izplačila od 1. 3. 2018 dalje najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju znaša 878,55 eur (54 % povprečne letne plače zaposlenih v RS za leto 2017, preračunane na mesec za leto 2017 znaša 1.626,95 eur).
|
Dokument je posodobljen zaradi globalnih sprememb na ravni EU in OECD, ki so usmerjene v večjo preglednost in transparentnost na področju obdavčevanja, kar se kaže tudi v povečanem obsegu avtomatične izmenjave podatkov, ki se izvaja s strani Finančne uprave RS.
Avtomatična izmenjava podatkov na področju neposrednega obdavčevanja (3. izdaja)
Arhiv sprememb
|
|
|
|
Ovira za prejudicialno ugotavljanje kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti v pravdi je nedopustnost (nesorazmernost) posega v domnevo nedolžnosti povzročitelja škode.
Za razliko od zdaj veljavnega ZOZP, po katerem se zavarovalne vsote višajo za enak odstotek kot maloprodajne cene (prvi odstavek 19. člena), za konkreten primer relevanten ZTSPOZ, ki je veljal od leta 1974 do leta 1994, ni določal, da mora zavarovalna vsota ohranjati realno vrednost. Je pa od načela denarnega nominalizma odstopila sodna praksa. Za ohranitev realne vrednosti zavarovalnih vsot je uporabljala različne pristope, na primer, da je treba namesto zavarovalne vsote, veljavne ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, upoštevati zavarovalno vsoto, veljavno v času nastanka škodnega dogodka in to valorizirati na čas sojenja, pa tudi pristop, ki ga opisujeta (a ga zaradi različnega pogleda na vprašanje, ali je šlo za izjemno, katastrofalno škodo, različno uporabita) obe nižji sodišči. Po tem...
|
|
|
|
V Uradnem listu Republike Slovenije št. 8/18, z dne 9. 2. 2018, je bil objavljen Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Pravilniku o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (Uradni list RS št. 70/17) je bil dodan 2.a člen (normativna poraba goriva za gozdne površine, kjer se izvajajo dela za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacij podlubnikov). Spremembe so pričele veljati naslednji dan po objavi.
Vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo
|
Pravne posledice zamude so odvisne od pravne narave roka. Če je bil rok bistvena sestavina pogodbe (in gre za t. i. fiksno pogodbo), je bila pogodba z nastopom zamude razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ) in je tožnikov zahtevek, da jo mora tožena stranka izpolniti, neutemeljen. Če rok, nasprotno, ni bil bistvena sestavina pogodbe, jo je upnik lahko obdržal v veljavi, če je upnika po izteku roka nemudoma obvestil, da zahteva njeno izpolnitev (drugi odstavek 104. člena OZ).
|
|
|
Skupaj s škodnim ravnanjem povzročitelja škodnega dogodka so lahko (so)vzrok škode tudi osebne lastnosti in stanja oškodovanca; in če so, povzročitelj škodnega dogodka ne odgovarja za celotno oškodovančevo škodo.
Po t.i. teoriji jajčne lupine mora, odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo.
Položaj, ko mora sodišče tehtati, ali določeno osebno stanje ali lastnost oškodovanca, ki je prispevalo k nastanku škodne posledice ali njenem večjem obsegu, glede na okoliščine konkretnega primera lahko predstavlja pravno relevanten sovzrok, nastopi le v primeru obstoja takšnega osebnega stanja ali lastnosti. V obravnavanem primeru ta nista bila ugotovljena.
|