V zvezi s ciljem oziroma glavnim namenom sklenjenega posla - prodaje poslovnega deleža se v odločbi druge stopnje po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji za njegovo sklenitev, osnovni cilj, ki ga ima po določbah OZ prodajna pogodba, to je izguba upravičenj iz naslova imetništva poslovnega deleža v zameno za denarno odmeno, v konkretnem primeru ni bil dosežen. Davčni organ opiše obvladujoč položaj, ki ga je imel oziroma ga še ima B.B. v obeh družbah ter ga poveže z vsebino Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, ki kljub odloženemu plačilu 10 let vsebuje klavzulo o takojšnjem vpisu spremembe lastnika v sodni register, kar (tudi) sodišče, kljub drugačnim tožbenim trditvam, prepriča o tem, da ne gre pogodbo, ki bi bila običajna med povezanimi osebami. Dejstvo je tudi, da B.B. odsvojitve poslovnega deleža ni prijavil davčnim organom ob sklenitvi pogodbe, temveč da je to storil šele s samoprijavo sedem let po...
|
Neuveljavljanje posebne olajšave ne predstavlja očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Zgolj navajanje tožnika, da je bil davek odmerjen previsoko in da gre za napako, ki je bila ugotovljena, ne da bi bil v zadevi izveden ugotovitveni postopek, po mnenju sodišča ne zadostuje. Ne gre namreč za to, da bi davčni organ za navedena leta odmeril previsok davek zaradi očitne napake. Višina davka je bila namreč odmerjena glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz podatkov tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Uporaba posredovanih podatkov pa sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2.
|
Ključni tožbeni ugovor, da bi zastaralni rok moral teči od izvršljivosti prvotno izdanih odločb in ne od izvršljivosti odločb, izdanih v ponovnem postopku, je neutemeljen. Ni namreč spora, da sta bili odločbi odpravljeni. Z odpravo odločbe pa so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Odprava odločbe deluje retroaktivno, za nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je v zadevi pravilno upoštevano, da je odločba, izdana v ponovnem postopku (nov) izvršilni naslov, od katerega tečejo zastaralni roki.
|
Sporno je upoštevanje zakonskih pravil o vrstnem redu vračunavanja. V tem pogledu tožnik, čeprav v ponovljenem postopku seznanjen z obveznostmi, ki so se pokrivale s posameznimi plačili, v tožbi ne pove nič konkretnega, saj vsebinsko povzame le razloge sodbe naslovnega sodišča U 127/2007 z dne 24. 3. 2009 o uporabi določb ZDavP in ZDavP-1 o vrstnem redu vračunavanja plačil. V tej zvezi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe o pritožbi neprerekano sledi, da so bile v preteklosti ugotovljene nepravilnosti pri vrstnem redu pokrivanja davčnih obveznosti odpravljene in v obravnavani zadevi relevantne odločbe v celoti upoštevane. Vrstni red poravnave davka je v izpodbijanem sklepu obrazložen.
|
|
|
V konkretnem primeru ob podaji prošnje tožnica ni bila niti na obrazcu za vložitev prošnje niti mimo obrazca obveščena o tem, da mora utemeljiti razumnost oziroma verjeten izgled za uspeh v sodnem postopku. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica samoiniciativno v rubriko pod opombami dopisala: "isto kot zadnjič", da naj prvostopenjski organ in drugostopenjski organ najprej sledita sklepu sodišča v zadevi In 1539/2010 in da naj zato umaknejo izvršbo. Kljub tej navedbi tožnice v prošnji pa tožena stranka tega sklepa sodišča niti ni po vsebini obravnavala v oceni o očitni nerazumnosti prošnje z vidika izgledov za uspeh. Ker tožnica v tožbi uveljavlja prav ta ugovor, je procesna napaka glede pravice do izjave tožnice v upravnem postopku, ki sicer ni absolutna pravica, in je v njo dopustno poseči, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pravna kvalifikacija pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je odvisna od vsebine konkretnega dogovora.
|
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali mora Upravno sodišče RS do zaključka postopka skupnega dogovora, ki je sprožen skladno s 26. členom Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, prekiniti sodni postopek, ki se sočasno vodi pred sodiščem v isti zadevi, dokler ni končan postopek skupnega dogovora?
|
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren (tako na primer v zadevi II Ips 75/2012).
Vendar pa tožnik utemeljeno opozarja, da glede na to, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, to še ne zadošča za oceno o dobrovernosti toženca. Kot je Vrhovno sodišče že opozorilo v zadevi II Ips 177/2014, na katero se sklicuje toženec, dobrovernost tudi ni samodejno izključena, če je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s tedaj veljavnimi predpisi ZKZ. Sodišče mora v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik (glej tudi zadevo II Ips 359/2010).
|
|
|
V torek, 3. aprila 2018, se izteče rok za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za koledarsko leto 2017. Obračun DohDej so dolžne predložiti vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vključno z nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov (in dejanskih ali normiranih odhodkov), in sicer za vse kmetijske dejavnosti svojega kmečkega gospodinjstva.
Celotna novica
|
V torek, 3. aprila 2018, se izteče rok za predložitev davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2017. Obračun DDPO morajo do navedenega roka predložiti davčni zavezanci, ki imajo davčno obdobje enako koledarskemu letu. Poleg davčnih zavezancev – domačih pravnih oseb, morajo obračun DDPO do navedenega roka predložiti tudi pravne osebe tujega prava, če so v letu 2017 v celoti ali delno opravljale dejavnost oziroma posle v Sloveniji ali če so imele kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
Celotna novica
|
|