Davčna zavezanka (revidentka) mora na poziv upravnega organa z objektivnimi dokazi dokazati, da bodo nepremičnine uporabljene za namen njene dejavnosti, od katere se plačuje DDV, oziroma da je konkretna nepremičnina primerna za ekonomsko izkoriščanje, če uveljavlja vračilo vstopnega DDV.
Revidentka kot holding družba nima pravice do odbitka vstopnega DDV, poleg tega pa ni uspela izkazati, da je pridobila nepremičnine za potrebe svoje z DDV obdavčljive gospodarske dejavnosti, torej ni izkazala neposredne in takojšnje povezave z izstopnimi gospodarskimi transakcijami, za katere se sicer prizna pravica do odbitka, oziroma ni izkazala, da so kupljene nepremičnine primerne za ekonomsko izkoriščanje.
Kadar so blago ali storite, ki jih pridobi davčni zavezanec, uporabljeni za potrebe z DDV plačila oproščenih transakcij oziroma gre za blago ali storitve, ki ne spadajo na področje uporabe DDV, se ne more pobrati izstopnega davka niti odbiti vstopnega...
|
Davčni zavezanec ima v primeru, da dokaže, da bo nepremičnino uporabljal izključno za namene obdavčenih transakcij, pravico do odbitka DDV tudi že v fazi pripravljalnih dejavnosti, pa čeprav te dejavnosti še ne bo takoj opravljal. Takšen namen mora biti potrjen z objektivnimi elementi oziroma okoliščinami. Vendar je davčni zavezanec tisti, ki mora upravne organe oziroma sodišče prepričati ne samo s svojimi navedbami, ampak tudi s predlaganjem dokazov, ki po njegovih zatrjevanjih izkazujejo objektivne okoliščine (indice, elemente) predmetnega namena.
|
Ni v nasprotju s pravom Evropske unije od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje. Ob tem je treba dodati, da davčni zavezanec ob obstoju indicev, ki kažejo na nepravilnost ali goljufijo in ki jih ne bi smel spregledati, ni dolžan ugotavljati, ali je poslovni partner neplačujoči gospodarski subjekt, ampak se je dolžan prepričati o njegovi zanesljivosti. Takega preverjanja pa davčna tajnost ne preprečuje (npr. poizvedbe po spletu, pri drugih izvajalcih).
Odstop od siceršnje poslovne prakse zagotovo predstavlja indic, na podlagi katerega bi se moral revident pozanimati o zanesljivosti svojih poslovnih partnerjev in bi moral sklepati na nepravilnosti pri delovanju izdajatelja računa, vendar jih je zaradi malomarnosti ali zavestno spregledal, zaradi česar mu je mogoče pripisati sodelovanje pri transakciji, ki je del nepravilnosti ali goljufije drugih subjektov.
|
Izplačilo delavcem, ki ga je delodajalec opredelil kot izplačilo regresa in ga izplačal v mesecu decembru, davčno ne predstavljajo drugega obroka regresa za letni dopust, ampak drug dohodek iz zaposlitve, če delodajalec z ničemer ne izkaže da so bili podani pogoji za izplačilo regresa v več obrokih in po 1. juliju tekočega leta.
|
Davčni organ prve stopnje bi moral na podlagi Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov moral revidentko ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
|
Glede na zakonsko določen časovni okvir petih let, v katerem se lahko uvede postopek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, Vrhovno sodišče ne pritrjuje revidentu, da je določitev obdobja preverjanja v celoti prepuščena prosti presoji davčnega organa, posledično tudi ne, da pri odmeri davka uporabi samovoljno stopnjo dohodnine. Prav takšna časovna omejitev za vodenje postopka omejuje davčne organe in omogoča varovanje davčnih zavezancev pred arbitrarnostjo njihovega odločanja. Ob tako določenem časovnem okviru pa je odločitev o tem, koliko koledarskih let znotraj navedenega obdobja bo predmet nadzora, razumljivo prepuščena davčnemu organu, saj je odvisna od okoliščin konkretnega primera oziroma podatkov o zavezančevem trošenju in premoženju ter napovedanih dohodkih, s katerimi razpolaga. Zaradi raznolikosti primerov tako ni mogoče pričakovati, da bi že zakon za vse primere določil natančno obdobje nadzora.
Če sodišče prve stopnje ni navedlo...
|
Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz prej navedenega 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Poseg v varstvo osebnih podatkov na podlagi 39. člena ZDavP-2 v tem primeru ni nesorazmeren. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se je o tem tudi že izreklo Ustavno sodišče (odločba št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001). Po presoji Vrhovnega sodišča pa iz revizije ni videti novih ustavnopravnih argumentov, zaradi katerih bi določba 39....
|
Obveščamo vas, da je na portalu eDavki od jutri, 12.2.2019, omogočena oddaja obrazca DOH-DHO (Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU). Obrazec je posodobljen in vizuelno poenoten z obrazcem DOH-OBR.
|
Ni dokazano, da so zaračunane storitve dejansko opravili drugi davčni zavezanci oziroma njihovi zaposleni in s tem tudi ne, da so podatki o obsegu in vrsti opravljenih storitev na računih, ki sta jih izstavili družbi A. in B. in s tem podatki, ki jih mora obvezno vsebovati račun za uveljavljanje odbitka DDV, resnični.
Pomanjkanje spremljajoče dokumentacije prav pri omenjenih družbah (in za razliko od ostalih podizvajalcev), ni naključno, oziroma bi za kaj takega moral obstajati posebej utemeljen razlog, ki ga tožeča stranka ni uspela navesti. Čim pa je podano aktivno ravnanje tožeče stranke oziroma vsaj njena vednost v tej zvezi (o tem, da se listin ne sestavlja oziroma se jih, ko so in kakršne so, zamolči ali odstrani), pa je že podana tudi vednost tožeče stranke oziroma vsaj njena obveznost, da ve, da podatki v računih niso resnični in torej da gre pri izdanih računih za zlorabo sistema DDV oziroma za davčno goljufijo. Da je bila seznanjena s poslovanjem...
|
|
|
|
Obveščamo vas, da je od 7. 2. 2019, omogočena oddaja obrazca Doh-Div - Napoved za odmero dohodnine od dividend preko sistema eDavki.
|
Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DDD-DDD) in Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) je treba oddati elektronsko preko portala edavki.
Za davčno leto 2018
Za pripravo in oddajo obračunov DDD-DDD in DOD-DDPO, ki se nanašajo na davčna obdobja od 1. 1. 2018 dalje, je od dne, 26. 1. 2018, možno pripraviti obračun direktno na portalu eDavki (na voljo je obrazec). Obračun za leto 2018 pripravite tako, da vstopite v portal eDavki, izberete zastopanje dejavnosti (za pripravo DDD-DDD) ali pravne osebe (za pripravo DOD-DDPO), kliknete na Dokumenti, Nov dokument in na seznamu dokumentov poiščete obrazec DDD-DDD ali DOD-DDPO, po potrebi popravite obdobje obračuna (če je začetek ali konec poslovanja drugačen) in kliknete Naprej.
Za davčno leto 2018 oddaja obračunov z uporabo aplikacij Silvester Pelias in Silvester Fineus ni več mogoča.
Za pretekla davčna leta (2017,2016,...)
Za pripravo in oddajo obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD za davčna obdobja do 31. 12. 2017, oziroma za poslovna obdobja 2017/2018 se, enako kot v preteklih letih, uporabljata aplikaciji Silvester Pelias in Silvester Fineus.
Za pripravo obračuna uporabite program: 1. Silvester Pelias za pripravo obračuna za pravne osebe (DDPO) in 2. Silvester Fineus za pripravo obračuna za fizične osebe z dejavnostjo - SP (DDD-DDD). Navodila za izpolnjevanje obračunov so objavljena na povezavi pod obrazci (Priloga 2 - Metodologija izpolnjevanja):
Dohodnina - Dohodek iz dejavnosti Davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO)
|
Zavezanec mora dohodke dosežene z oddajanjem premoženja v najem napovedati do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zavezanec odda:
• elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki (od 6. februarju 2019),
• elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument,
• osebno ali po pošti, sicer pri finančnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register.
Obrazec in dodatna pojasnila so objavljena tukaj.
|
Dodani so bili naslednji opisi:
|
V Finančni upravi RS od 6.2. dalje v informacijski sistem vnašamo podatke iz papirnatih vlog za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. V času vnosa teh podatkov bo ostal portal odprt tudi za zunanjo javnost. To pomeni, da bodo lahko zavezanci oddali to vlogo preko mobilne aplikacije eDavki ali preko spletnega portala eDavki do 20. 2. 2019.
|
|
|
|
Uporabniki, ki ste danes 31.1.2019, prejeli spodnje obvestilo na elektronski naslov in za davčno številko iz obvestila niste prijavljeni v sistem eVročanja, le to zanemarite.
Obveščamo vas, da je bil v portal eDavki dne 31.1.2019 ob uri 13:45 odložen dokument številka EDP-XXXXXXXX-XXX. To sporočilo ste prejeli, ker je ta elektronski naslov prijavljen v sistem eVročanja za zavezanca z davčno številko XXXXXXXX. Dokument si lahko ogledate v portalu eDavki v profilu zavezanca z davčno številko XXXXXXXX v rubriki »Prejeti dokumenti«. Za to potrebujete digitalno potrdilo.
Finančna uprava Republike Slovenije.
Za nevšečnosti se opravičujemo in prosimo za razumevanje.
Podpora eDavki.
|
Pritožbeni organ je preizkusil prav vse zatrjevane primere dvojnih oziroma večkratnih izterjav istih obveznosti ter nato podrobno in v zvezi z vsako od zatrjevanih situacij ugotovil, da ni prišlo do podvajanj in tudi ne do večkratne izterjave ter za svoj zaključek navedel (pravilne) razloge: 1. v zatrjevanih primerih podvajanj gre za izterjavo dveh vrst obveznih prispevkov - od zaposlenih in za zaposlene; in 2. pri zatrjevanih večkratnih izterjavah pa gre izterjavo po obračunih, ki jih je vložila tožeča stranka ob izplačilih dohodkov, ki jih je opravila na različne datume v okviru istega obračunskega obdobja, in gre torej v vsakem posameznem primeru za izplačilo, od katerega se v skladu z določbami 352. in 285. člena ZDavP-2 obvezno izračuna odtegljaj iz naslova obveznih prispevkov za socialno varnost.
|