Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

CELEX:62020CA0080: Zadeva C-80/20: Sodba Sodišča (peti senat) z dne 21. oktobra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunalul Bucureşti – Romunija) – Wilo Salmson France SAS/Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Bucureşti – Administraţia Fiscală pentru Contribuabili Nerezidenţi (Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Členi od 167 do 171 in člen 178(a) – Pravica do odbitka DDV – Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v državi članici, ki ni država članica vračila – Imetništvo računa – Direktiva 2008/9/ES – Zavrnitev zahtevka za vračilo – „Storniranje“ računa s strani dobavitelja – Izdaja novega računa – Nov zahtevek za vračilo – Zavrnitev)

CELEX:62020CA0396: Zadeva C-396/20: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 21. oktobra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Kúria – Madžarska) – CHEP Equipment Pooling NV/Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Način vračila DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila – Direktiva 2008/9/ES – Člen 20(1) – Zahteva za dodatne informacije države članice vračila – Podatki, na katere se lahko nanaša zahteva za dodatne informacije – Neskladje med zneskom, navedenim v zahtevku za vračilo, in zneskom, navedenim na predloženih računih – Načelo dobrega upravljanja – Načelo nevtralnosti DDV – Prekluzivni rok – Posledice za popravek napake davčnega zavezanca)

CELEX:62019TB0473: Zadeva T-473/19: Sklep Splošnega sodišča z dne 20. oktobra 2021 – Diageo in drugi/Komisija

CELEX:62020TB0510: Zadeva T-510/20: Sklep Splošnega sodišča z dne 22. oktobra 2021 – Fachverband Spielhallen in LM/Komisija („Državne pomoči – Davčna obravnava upravljavcev javnih igralnic v Nemčiji – Pritožba – Faza predhodne preučitve – Sklep, s katerim je Komisija ugotovila, da ne gre za državno pomoč – Pogoji za začetek formalnega postopka preiskave – Resne težave – Pojem ‚državna pomoč‘ – Zmanjševanje dobičkov podjetij – Ugodnost – Selektivnost ukrepa – Tožba, ki je očitno brez vsakršne pravne podlage“)

CELEX:62021CN0519: Zadeva C-519/21: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Cluj (Romunija) 24. avgusta 2021 – ASA/DGRFP Cluj

CELEX:62021CN0596: Zadeva C-596/21: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Nürnberg (Nemčija) 28. septembra 2021 – A/Finanzamt M

CELEX:62019TB0476: Zadeva T-476/19: Sklep Splošnega sodišča z dne 20. oktobra 2021 – AstraZeneca in drugi/Komisija

Slabo finančno stanje tožnika ni ovira za vodenje izvršilnega postopka zoper davčnega dolžnika, ob upoštevanju zakonskih omejitev iz 159. člena in 160. člena ZDavP-2, kot je to tožniku pravilno pojasnil tudi pritožbeni organ. V predmetni zadevi pa je pri izdaji izpodbijanega sklepa po presoji sodišča finančni organ spoštoval zakonske omejitve izvršbe, s katerimi se dolžniku zagotavlja zakonsko določen znesek za preživetje.

Iz dikcije tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1 sicer izhaja, da mora davčni zavezanec za popravek davčne osnove imeti listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, vendar to ni ovira za uporabo te določbe tudi v primeru, ko je o terjatvi, ki je bila predmet računa, odločeno s pravnomočno sodbo in izdajatelju računa priznano le delno plačilo. 39. člena ZZDV-1 ni mogoče uporabiti tako, da bi v primeru dokončnega neplačila omejevali možnost davčnega zavezanca, ki svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, da doseže znižanje davčne osnove za odmero DDV, če dokaze, da ta terjatev ne bi bila poplačana (deloma ali v celoti) tudi v primeru, če bi jo prijavil v stečajni postopek.

Okoliščina, da je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja in je na tej podlagi delavec upravičen do prejemkov iz delovnega razmerja, ne pomeni, da je delodajalec v tem istem sporu pridobil terjatev do delavca iz naslova vrnitve vsega, kar je ta prejel za opravljeno delo na podlagi pogodb civilnega prava. Pravno podlago za izplačilo, ki je bila prvotno pogodba civilnega prava, je le nadomestila druga, na podlagi zakonske domneve ugotovljena podlaga, to je pogodba o zaposlitvi. Delavec je v tem primeru upravičen do plačila za opravljeno delo in drugih prejemkov na podlagi ugotovljenega delovnega razmerja. Zneski, prejeti na podlagi civilnopravnega razmerja do višine pripadajočih prejemkov iz delovnega razmerja, ne predstavljajo terjatve, ki bi jo imel delodajalec do delavca, pač pa se v razmerju do pripadajoče plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja le poračunajo. Davki in prispevki so javnopravna dajatev, s katero zavezanec in plačnik ne moreta...

Priglasitev posebne davčne obravnave v roku iz 303. člena ZDavP-2 po mnenju sodišča predstavlja enega od vsebinskih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da davčni zavezanec lahko uveljavi posebno davčno obravnavo, kar pomeni, da gre po presoji sodišča za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice za posebno davčno obravnavo.