1. V sistem eVročanja smo dodali nove tipe dokumentov:- Potrdilo o oddanih obračunih (REK in DDV-O).- Odločba s katero se izdaja potrdila o oddanih obračunih zavrne.- Obvestilo o stanju dolga v knjigovodski evidenci.- Potrdilo o poravnanih obveznostih iz knjigovodske evidence.- Odločba s katero se izdaja potrdila o poravnanih obveznosti iz knjigovodske evidence zavrne.Celoten seznam skupin, podskupin in posamičnih dokumentov, ki jih eVroča davčni organ je objavljen na spletni strani finančne uprave.2. Na podlagi prejetih predlogov in odziva uporabnikov sistema eVročanja, smo funkcionalnost podpisa eVročilnice poenostavili:a) Davčni organ bo po ustaljenem postopku dokument odložil v profil zavezanca, informativno sporočilo o odloženem dokumentu (obrazec Obv-DZ) pa bo poslal v portal eDavki zavezancu in morebitnemu pooblaščencu za vročanje. Informativno sporočilo bo poslano tudi na vse sporočene (z obrazcem eVročanje – POS) in potrjene elektronske naslove zavezanca in pooblaščenca za vročanje. Prvotno je eVročilnico podpisal le zavezanec (ki ni določil pooblaščenca za vročanje!) oziroma njegov pooblaščenec za vročanje (v primeru, da je imel zavezanec več pooblaščencev za vročanje na istem nivoju, je eVročilnico podpisal le en pooblaščenec – zadnji sporočeni). Pri tem smo upoštevali stanje na dan priprave dokumenta. Funkcionalnost eVročanja smo nadgradili na način, da eVročilnico podpiše zavezanec (ki ni določil pooblaščenca za vročanje!) oziroma katerikoli pooblaščenec na najnižjem nivoju, ki ima veljavno pooblastilo za vročanje, s tem da upoštevamo stanje na dan podpisa eVročilnice.b) Podpis eVročilnice smo poenostavili tudi zavezancem, ki imajo registrirano dejavnost. Po novem ne delamo razlik ali je digitalno potrdilo izdano na fizično osebo ali na nosilca dejavnosti. Ker gre v obeh primerih za istega zavezanca z isto davčno številko, lahko zavezanec podpiše eVročilnico dokumentu, ki je odložen v profil fizične osebe in dokumentu, ki...
|
Dopolnjena vprašanja: - Vprašanje 5: Kateri tiskalnik potrebujem za izdajo računa s FURS mobilno Mini blagajno?
- Vprašanje 6: Kaj potrebujem pred pričetkom z delom s FURS mobilno Mini blagajno?
- Vprašanje 10: Kako se pri uporabi FURS mobilne Mini blagajne povežem s tiskalnikom?
FURS mobilna Mini blagajna (1. izdaja)
|
|
|
|
eVročanje (3. izdaja) > spremembe so označene z rdečo barvo
Arhiv sprememb
|
Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za spremembo podatkov v carinski deklaraciji po 3. točki 2. odstavka 50. člena CZ, po kateri spreminjanje deklaracije ni več mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ prepustil blago deklarantu, saj je blago v obravnavanem primeru nesporno prepuščeno deklarantu. Pravilno pa je tožena stranka in pred njo prvostopni organ uporabil tudi določbo 62. člena CZ. Ker je v obravnavanem primeru ugotovil, da so v deklaraciji prijavljeni podatki ustrezali podatkom, ki jih izkazujejo deklaraciji priložene fakture, to tudi po mnenju sodišča pomeni, da carinski organ ni imel podlage za sprejem potrebnih ukrepov in posledično za vračilo carinskega dolga. V obravnavanem primeru količinski rabat, ki se nanj sklicuje tožnik, v času ugotavljanja carinske vrednosti še ni bil določen, saj je tožnik kot dokaz predložil pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij z dne 12. 10. 2000, kar tudi po mnenju sodišča pomeni, da v...
|
Iz spornega dolgovnega seznama je razvidno, da vsebuje izvršilne naslove za vse obveznosti, razen za obveznost plačila članarine Obrtni zbornici, za katero zgolj navaja mesec nastanka obveznosti in datum izvršljivosti. Tako opredeljen izvršilni naslov, pa po presoji sodišča ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu določbe 1. odstavka 44. člena ZDavP, po kateri izvršilni naslov predstavlja odločbo o odmeri, ugotovitveno odločbo o neobračunani oziroma premalo obračunani dajatvi ali obračun dajatve, torej odločbo ali obračun, ki bi dajatev določal (v določenem znesku).
|
|
|
|
|
|
|
Prepričani smo, da velika večina zavezancev svoje obveznosti izpolnjuje skladno s predpisi. Kljub temu želimo, da svojo pozornost usmerite na celovitost izkazovanja prihodkov ter na izvzemanje odhodkov, ki so davčno nepriznani. Prilagoditve davčne osnove morajo biti izvedene v skladu z določili ZDDPO-2 in ZDoh-2, pri tem je potrebno upoštevati tudi določila ZDDV-1.
Še posebej bi vas radi opozorili na davčno obravnavo morebitnih nakupov blaga in storitev, ki niso povezani z opravljanjem vaše dejavnosti.
Obveščamo vas, da je Finančna uprava RS analizirala podatke, pridobljene iz sistema davčnih blagajn, z vidika ali bi lahko pri določenih nakupih šlo za neupravičeno zniževanje davčne osnove pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb oz. davka od dohodkov iz dejavnosti, za neupravičen odbitek DDV-ja ali pa neustrezno dohodninsko obravnavo dohodkov fizičnih oseb.
Z namenom preventivnega delovanja in spodbujanja k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti smo pripravili posebno pojasnilo o pravilni davčni obravnavi nakupov blaga in storitev za neposlovni namen.
|
Dopolnjeni vprašanji:
- Vprašanje 9: Kako urejam nastavitve v FURS mobilni Mini blagajni?
FURS mobilna Mini blagajna (1. izdaja)
|
Pred izpolnitvijo le-teh izdaja računov na mobilni aplikaciji ne bo mogoča. V primeru, da ste imeli nastavitve že shranjene v spletni aplikaciji miniBlagajna, se bodo te prenesle in ne bo potrebno ponovno izpolnjevanje nastavitev. Edina izjema je namestitev digitalnega potrdila.
Več o tem si lahko ogledate v videoposnetku Urejanje nastavitev.
Več o FURS mobilni miniBlagajni je objavljeno na spletni strani eDavki.
|
Po določbah 331. člena ZDavP-2 mora zavezanec podaritev kapitala, za katero želi uveljavljati odlog, priglasiti pri davčnemu organu, pri katerem bi moral vložiti napoved in priglasitev opraviti najpozneje do roka za vložitev napovedi iz tretjega oziroma petega odstavka 326. člena. Ni torej predpisano le, da je treba priglasitev opraviti do roka za vložitev davčne napovedi, temveč je ta rok konkretno določen. To pa za obravnavani primer pomeni, da bi moral tožnik priglasitev opraviti do 28. 2. 2014 za (preteklo) leto 2013, v katerem je bil kapital odsvojen.
|
Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 je zavezanec tisti, ki dokazuje, da je davčna osnova nižja, kar, ne glede predpisano dobo hrambe dokumentacije, velja tudi glede starejših dogodkov, ki vplivajo na ugotovljeno stanje premoženja na začetku inšpiciranega obdobja. Gre torej za pravila o dokazovanju, s katerimi v načela pravne države ni poseženo. Davčni organ pa je v skladu z ZDavP-2 pooblaščen za zbiranje podatkov v zvezi s predmetom inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, saj mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločbe. Zato lahko zahteva in preverja vse podatke, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, od kdaj ti podatki izvirajo, fizične osebe pa morajo na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katero razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost.
|
Prejem poziva za predložitev dokumentacije z dne 7. 2. 2014, ki mu je bil poslan na elektronski naslov, tožnik v tožbi in na naroku zanika. Vročitve poziva v skladu z določbami ZDavP-2 oziroma ZUP (tj. v varen elektronski predal oziroma v fizični obliki) in s tem prejema pisanja s strani tožnika ne izkazujejo listine, ki so v spisih, kar pomeni, da obstaja najmanj dvom o vročitvi poziva in zato očitana nepredložitev zahtevane dokumentacije, ki se nanaša na inšpicirana obdobja od leta 2009 do 2011, ne more biti v škodo tožniku.Rok za predložitev dokumentacije, naveden v sklepu, je bil napačen. Napačen ni bil le v letnici (2013 namesto 2014), kar je očitna napaka in jo je za takšno štel tudi tožnik, temveč tudi v mesecu (4. namesto 2.), kar pa ni več očitno in je zato tudi po presoji sodišča tožnik v ostalem, to je glede dneva in meseca, določenega za predložitev dokumentacije, upravičeno upošteval podatke iz sklepa ter v tem roku predložil...
|
Tožena stranka je z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke. V takšnem primeru pa se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
|
Po določbah desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, veljavnih ob izbrisu, so zahtevki iz prvega in šestega odstavka tega člena in torej tudi zahtevki za plačilo obveznosti izbrisane družbe od osebno odgovornih družbenikov (iz 1. točke prvega odstavka tega člena) zastarali v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Postopek izbrisa brez likvidacije je po splošnem pravilu iz prvega odstavka 424. člena ZFPPIPP dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 3. člena ZSReg je subjekt vpisa v sodni register tudi družba z neomejeno odgovornostjo.Družbenikom je bila dne 12. 3. 2010 izdana ter istega oziroma naslednjega meseca vročena odmerna odločba in s tem, z ozirom na sklep o izbrisu (z dne 16. 12. 2009), nedvomno uveljavljena znotraj predpisanega enoletnega roka. Z akti, izdanimi v letu 2013, na katere se sklicuje tožba, so se le ponovila nekatera dejanja znotraj postopka nadzora in kot takšna...
|
Prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine glede na zahtevo po odplačnosti prenosa lastninske pravice iz drugega odstavka ter glede na določbe 5. alinee tretjega odstavka 3. člena, po katerih se v obdavčitev zajame le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika, in ki je bil solastniku izplačan, po določbah ZDPN-2, res ni obdavčen. Vendar pa je že iz zakonskega besedila mogoče razbrati, da prenos ni obdavčen samo, če gre za delitev solastnine v smislu določb SPZ in torej za delitev posamezne stvari (nepremičnine), ki je v solastnini. V konkretnem primeru pa do takšne delitve solastnih nepremičnin, in s tem do neobdavčenega prenosa lastninske pravice na posameznih nepremičninah, sploh ni prišlo. Razdelilo se je premoženje, in to z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. To pa pripelje do situacije, da se zamenja ena nepremičnina za drugo nepremičnino in s tem do prenosa lastninske pravice iz 1....
|