V obravnavani zadevi je sporno, ali dobropisi, na podlag katerih je tožnik opravil popravek (zmanjšanje) izstopnega DDV, predstavljajo izjavo kupca oz. naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil v smislu določbe drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po presoji sodišča je tožnik zmanjšal svojo obveznost za DDV v nasprotju z členom 39. ZDDV-1 in 41. členom PZDDV-1, saj gre pri predmetnih dobropisih za takšne pomanjkljivosti, da ne ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 oz. ne gre za pisno obvestilo naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil. Zato tožnik na njihovi podlagi ni smel opraviti popravkov obračunanega DDV.
|
Opis storitev na spornih računih v konkretnem primeru je kontradiktoren in nima podlage v pogodbi, na katero se oba računa sklicujeta. Sporna računa nista v skladu s 82. členom ZDDV-1. Iz navedenega razloga v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za odbijanje vstopnega DDV po točki a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1.
|
Poslovno sodelovanje, če le-to res obstoji, se zlahka dokazuje z listinami, poslovno korespondenco itd. Običajno je tudi, da se na koncu takega poslovanja preverijo opravljene storitve oziroma dobave. Ker v primeru spornega računa ni bilo tako, se sodišče strinja z davčnima organoma, da je tožnik z akceptiranjem neverodostojne poslovne listine od poslovno neobstoječega zavezanca nezakonito izkazoval terjatev za vstopni DDV in s tem na nezakonit način zniževal svojo davčno obveznost oziroma uveljavljal vračilo vstopnega DDV.
|
Zaključki pritožbenega organa ne dajejo zadostne podlage za očitek, da je tožnik sodeloval pri davčni goljufiji, kar naj bi bil razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV (4. pogoj iz 11. točke te obrazložitve) od spornih dveh računov. Tožnik se v tožbi sklicuje, da je bil DDV od navedenih dveh računov plačan, zaradi česar obstaja nepojasnjeno, kakšno davčno ugodnost naj bi tožnik z akceptiranjem spornih dveh računov sploh pridobil. Zato bo moral prvostopenjski organ v ponovljenem postopku dopolniti ugotovitveni postopek tudi v tej smeri in se opredeliti do tožnikovega subjektivnega elementa (sodelovanja pri davčni goljufiji), glede česar mora tožniku dati tudi možnost, da se v zvezi s tem izjasni.
|
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je sporne dobave opravil tožnik sam s svojimi delavci. Tožnik v predmetnem postopku ni izkazal, da bi obravnavane storitve izvedli dobavitelji. Navedeno pa izhaja tudi iz ugotovljenih neskladij podatkov iz dokumentov „delovna poročila“ v primerjavi z „evidenco prisotnosti po posameznih mesecih“.
|
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
|
Na podlagi osmega odstavka 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre za materialni prekluzivni rok. Zamuda takšnega roka pa ima za posledico izgubo pravice, torej nastopi prekluzija.
|
Pri spornih računih, ki jih je izdala družba C. d.o.o., gre za odhodke, ki niso potrebni za pridobivanje prihodkov tožnika, saj niso neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti in tudi niso posledica opravljanja dejavnosti ter prav tako tudi niso v skladu z običajno poslovno prakso. Za ugotavljanje dobička pa se priznajo le odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Glede na to, da davčni organ ni priznal odhodkov, ki jih je tožnik uveljavljal na podlagi spornih računov za prevajanje, ki jih je v letih 2010 in 2011 izdala družba C. d.o.o., je posledično pravilno povečal davčno osnovo tožnika za izračun davka od dohodka iz dejavnosti.
|
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
|
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da davčni organ ugotavlja, da obstoji nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo dodatno naložene davčne obveznosti onemogočeno ali precej otežena. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi drugi odstavek 111. člena ZDavP-2, kjer pa razlogi glede onemogočene ali otežene izpolnitve davčne obveznosti, niso posebej navedeni kot pogoj za zavarovanje davčne obveznosti, kolikor pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR.
|
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da davčni organ ugotavlja, da obstoji nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo dodatno naložene davčne obveznosti onemogočeno ali precej otežena. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je drugi odstavek 111. člena ZDavP-2, kjer razlogi glede onemogočene ali otežene izpolnitve davčne obveznosti niso posebej navedeni kot pogoj za zavarovanje davčne obveznosti, kolikor pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR, kar je tudi v obravnavanem primeru.
|
Od božičnih praznikov dalje je vsak dan davčno potrjenih že preko 2 milijona računov, kar pomeni, da sistem trenutno deluje več kot s polovično obremenitvijo. Ko bodo v sistem vključeni vsi zavezanci (teh naj bi bilo po oceni FURS med 60 in 80 tisoč) bo dnevno potrjenih med 3 in 5 milijonov računov. Pričakujemo, da bo sistem še naprej deloval tako, kot deluje do zdaj, torej brezhibno. Podatki danes kažejo, da je povprečni odzivni čas FURS za potrditev računa 5 stotink sekunde.
Celotno sporočilo za javnost
|
|
|
|
|
V zvezi s problematiko društev in davčnega potrjevanja računov je Finančna uprava RS med pogostimi vprašanji in odgovori na novo objavila naslednje vprašanje in odgovor (številka 280): »Kakšno obveznost ima društvo, kot izdajatelj računa in zavezanec za davčne blagajne, glede članov društev, ki z uporabo elektronske blagajne izdajajo račun? Na kakšni pravni podlagi lahko član društva v društvu izdaja račune?«
Celotno sporočilo za javnost
|
Dopolnjeno vprašanje:
Vprašanje 215: Vzorci internih aktov o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorom in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk
Dodana vprašanja:
Vprašanje 263: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV?
Vprašanje 264: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV (neobdavčljive dobave) ?
Vprašanje 265: V katero polje v datoteko s podatki o računu se vpiše znesek turistične takse, ki je zaračunana na računu?
Vprašanje 266: Kakšna je razlika med dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost oproščenih dobav« (R_3.9.5), in dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7)?
Vprašanje 267: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima identifikacijske oznake v registru nepremičnin pri Geodetski upravi. Kako naj registriramo poslovni prostor?
Vprašanje 268: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima naslova. Kako naj registriramo poslovni prostor?
Vprašanje 269: Kot poslovni prostor želim registrirati celotno stavbo. Stavba je v registru nepremičnin razdeljena na več delov stavbe. V datoteko s podatki o poslovnem prostoru je možno vpisati le en del stavbe. Kateri del stavbe naj vpišem v datoteko s podatki o poslovnem prostoru v tem primeru?
Vprašanje 270: Programska oprema za izdajanje računov je nameščena centralno na strežniku. Kot elektronsko napravo smo označili strežnik. Preko strežnika izdajamo račune v večih registriranih poslovnih prostorih. Ali lahko uporabim centralno številčenje računov po centralni elektronski napravi v enem zaporedju čez več poslovnih...
|
Finančna uprava želi seznaniti lastnike davčnih blagajn in njihove zaposlene, da bodo izdani računi v sistemu davčnih blagajn pomemben element za namene nadzora dela in zaposlovanja na črno. Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave je namreč sestavni del računa. Podatki o tej osebi se bodo za vsak izdan račun pošiljali na finančno upravo, ki bo z analizo tveganja v okviru svojih pristojnosti preverjala morebitne kršitve obsega opravljenega dela legalnih zaposlitev in davčne zakonodaje, prav tako pa bo na terenu preverjala dejansko identifikacijo fizičnih oseb, ki izdajajo račune. Zavezance in zaposlene želimo seznaniti, da bo zelo pomembno, v imenu katerega zaposlenega pri zavezancu/podjetju je izdan račun, hkrati pa morajo biti na to pozorni tudi zaposleni, da ne bi kdo njihovega identifikacijskega znaka zlorabljal.
Celotno sporočilo za javnost
|
Dopolnjeno vprašanje:
- Vprašanje 255: Kakšne so poenostavitve pri potrjevanju računov za storitve opravljene preko avtomatov, ki so objavljene v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS št. 90/2015), z dne 27.11.2015?
Davčno potrjevanje računov (1. izdaja)
|