Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

z teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Člen 13(A)(1)(b) ali (c) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, je treba razlagati tako, da se ne uporablja za dejavnost prevoza organov in vzorcev človeškega izvora zaradi medicinske analize ali zdravstvene ali terapevtske oskrbe, ki jo opravlja tretji neodvisni ponudnik, katerega storitve so zajete v povrnitev stroškov klinikam in laboratorijem v okviru socialne varnosti. Taka dejavnost zlasti ne more biti predmet oprostitve DDV glede storitev, tesno povezanih z zdravstvenimi storitvam, kot so določene v navedenem členu 13(A)(1)(b), ker te tretje neodvisne osebe ni mogoče opredeliti kot „osebo javnega prava“ niti ne ustreza opredelitvam „bolnišnica“, „center za zdravljenje“ ali „center za diagnostiko“ ali druge „uradno priznane ustanove podobne vrste“, ki delujejo pod socialnimi pogoji, primerljivimi s pogoji, ki veljajo za osebe javnega prava.

Člena 2 in 22 Šeste direktive 77/388 / EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost : enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kot je člen 9, odstavek 17 zakona št 289 z dne 27. decembra 2002 o določbah za oblikovanje letnega proračuna in multi-letno država (Finance Act 2003), ki določa, v zvezi s potresom, ki je prizadel pokrajine Catania, Ragusa in Siracusa v korist tistih, ki jih je prizadela znižanje 90% davek na dodano vrednost, ki običajno velja za obdobje od leta 1990 do 1992, ................., da ta določba ni skladna z načelom davčne nevtralnosti, in ne zagotavljajo ustreznega pobiranja davka na dodano vrednost, dolgovanega na italijanskem ozemlju.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

1.      Člen 24(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da so v pojmu „opravljanje storitev“ zajeti primeri pavšalnih pogodb o opravljanju svetovalnih storitev za podjetje, ki so zlasti pravne, podjetniške in poslovne narave, pri katerih je bil izvajalec na razpolago prejemniku za čas trajanja pogodbe.

2.      Glede pavšalnih pogodb o svetovalnih storitvah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, je treba člene 62(2), 63 in 64(1) Direktive 2006/112/ES razlagati tako, da obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV nastaneta ob izteku obdobja, za katero je bilo dogovorjeno plačilo, ne da bi bilo upoštevno, ali in kako pogosto je prejemnik dejansko uporabil storitve izvajalca.