Spoštovani,
v zadnjem času smo v Finančni upravi RS prejeli veliko vprašanj v zvezi z eVročanjem. Večina vprašanj se je nanašala zlasti na določanje pooblaščenca. Za lažje razumevanje te tematike smo posneli kratek učni video, ki na praktičnem primeru prikazuje postopek določanja pooblaščenca v sistemu eDavki za potrebe vročanja.
Video je objavljen na spletni strani.
Druge učne video vsebine, ki bodo odgovarjale na ostala pogosta vprašanja davčnih zavezancev glede eVročanja, pa še pripravljamo in bodo v kratkem objavljene na spletni strani FURS.
|
|
|
|
- Vprašanje 26: Del plače za poslovno uspešnost
- Vprašanje 27: Obračun in plačilo prispevkov na podlagi sodbe delovnega in socialnega sodišča
- Vprašanje 28: Vračilo sorazmernega dela regresa, če je obdobje zaposlitve krajše od koledarskega leta
Dohodek iz delovnega razmerja (1. izdaja)
|
Finančna uprava RS je v okviru ciljno usmerjenih nadzorov poslovanja z davčnimi oazami obračunala 156.915 evrov akontacije dohodnine in obresti za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 fizični osebi, ki je na bančni račun prejemala prilive s strani off shore družbe, registrirane na Britanskih deviških otokih. Fizična oseba je v postopku zatrjevala, da je leta 1996 vplačala ustanovitveni vložek v družbi, registrirani v Vaduzu (Liechtenstein), v znesku 51.000 švicarskih frankov. V letu 2000 pa naj bi fizična oseba ta delež prodala off shore družbi na Britanskih deviških otokih. Vrednost deleža po pogodbi naj bi znašala 950.000 švicarskih frankov, pri čemer bi morala biti kupnina v celoti izplačana v obdobju desetih let.
Fizična oseba v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ni uspela dokazati, da je sploh vplačala ustanovitveni kapital niti načina ugotavljanja vrednosti ob prodaji, ko je bil ta delež prodan kar za devetnajstkrat višjo vrednost. Komunikacije z družbo, kateri je bil delež prodan, ni bilo, družba pa je bila ustanovljena šele v letu, ko ji je bil delež prodan. Fizična oseba v postopku nadzora ni dokazala, da gre dejansko za dohodke iz naslova prodaje deleža, zato je bila fizični osebi iz naslova prejetih dohodkov obračunana dohodnina in obresti v skupnem znesku 156.915 evrov.
|
- Vprašanje 308: Ali lahko račun za prodajo storitev preko avtomata namesto avtomata izda fizična oseba (Primer: Igralni avtomat za plačilo prejema kovance. Računa za opravljeno storitev ne izda avtomat sam, ampak ga na zahtevo kupca izda fizična oseba, zaposlena pri zavezancu)?
|
|
|
Dopolnjeno vprašanje:
- Vprašanje 1: Kako odpravljamo dvojno obdavčitev po določbah mednarodnih pogodb?
Metode za odpravo dvojnega obdavčevanja (1. izdaja)
|
|
|
Storitev Lastni dokument je namenjena oddaji dokumentov, ki niso na voljo kot obrazec v portalu eDavkih (npr. pritožbe, razne vloge in sporočila finančnemu organu, pojasnilo o popravku davčnega obračuna, račun, pogodba…).
Ker pooblaščenca za vročanje lahko določite prek portala eDavki z obrazcem Vročanje-PE, uporaba storitve Lastni dokument v tem primeru ni pravilna, zato izpostavljamo postopek oddaje obrazca Vročanje-PE prek portala eDavki:
1. Vstopite v portal eDavki s svojim digitalnim potrdilom.
2. Izberite zavezanca, kateremu želite določiti pooblaščenca za vročanje (v primeru, da imate več zavezancev).
3. Na levi kliknite na Pooblastila, Vročanje ter na desni kliknite Dodaj pooblaščenca za vročanje.
4. Vnesite njegovo davčno številko in kliknite Naprej.
5. Izberite dejavnost (če jo ima in ga želite pooblastiti v okviru njegove dejavnosti) oziroma vnesite ime in priimek ali naziv ter kliknite Naprej.
6. Z izpolnitvijo posameznih vnosnih polj v tabeli se določi obseg in trajanje pooblastila. Za razlago
posameznih polj je na voljo Vsebinska pomoč (klik na vprašaj).
7. Kliknite na Oddaj vlogo. S prepisom varnostne kode in podpisom z digitalnim potrdilom je postopek pooblaščanja končan. Portal eDavki javi, da ste dokument uspešno vložili.
Pri tem opozarjamo, da pooblaščenca za vročanje ne potrebujejo poslovni subjekti, če želijo, da njihovi zaposleni prevzemajo dokumente v imenu poslovnega subjekta. V tem primeru ni potrebno oddati obrazca Vročanje-PE, ampak jim dodelite notranje pooblastilo za delo z obrazci v portalu eDavki za skupino eVročanje in za obrazec Obv-DZ.
|
MGRT izdaja mnenja v primerih posameznih davčnih zavezancev. Z namenom, da najširši krog zavezancev instrument davčne olajšave za raziskave in razvoj (RR) uporablja učinkovito, je MGRT izdalo tudi splošna mnenja. FURS je le-ta objavila na svoji spletni strani in sicer: Splošno mnenje MGRT za vlaganja v RR , Drugo splošno mnenje MGRT za vlaganja v RR in Tretje splošno mnenje MGRT za vlaganja v RR . Zaradi učinkovitejše uporabe tega inštrumenta je MGRT izdalo in na svoji spletni strani objavilo še Četrto splošno mnenje MGRT za vlaganja v RR - popravljeno s katerim dodatno pojasnjuje vsa tri zgoraj navedena mnenja in podaja dodatne usmeritve za njihovo uporabo.
Več o tem si lahko preberete na spletni strani MGRT.
|
Finančna uprava Republike Slovenije je pri zavezancu za davek, ki opravlja dejavnost opravljanja storitev cestnih tovornih prevozov, opravila davčni inšpekcijski nadzor davka na dodano vrednost in davka od dohodkov iz dejavnosti.
Zavezanec je v obrazcih DDV-O izkazoval obveznost za plačilo DDV. V postopku nadzora je davčni organ evidence o prejetih računov primerjal s podatki, ki jih je davčni organ pridobil po 39. člena ZDavP-2 pri dobavitelju pogonskega goriva in ugotovil, da je zavezanec za davek oz. njegov pooblaščeni računovodski servis v evidenco prejetih računov vnašal zneske na podlagi listin, ki jih dobavitelj zavezancu nikoli ni izdal, zato ker dobave zanje niso bile opravljene in sicer so bile za evidentiranje uporabljene spremenjene listine. Iz ugotovljenih dejstev po preveritvah pri dobavitelju izhaja, da so računi z enakimi številkami sicer bili izdani s strani dobavitelja pogonskega goriva, vendar z drugačnimi podatki (10 x nižji zneski, drugi datumi, dobava različnih artiklov in goriv, na računih tudi ni podatkov o zavezancu,..), kot so zapisani na računih pri zavezancu. Davčni organ je ugotovil, da je zavezanec na podlagi navedenega neupravičeno uveljavljal odbitek DDV v znesku 68.369,32 evrov, posledično tem ugotovitvam niso bili priznani odhodki, dodatno je bila odmerjena še obveznost iz naslova davka od dohodka iz dejavnosti v skupnem znesku 120.155,98 evrov.
|
Spoštovani,
v zvezi z eVročanjem smo prejeli nekaj vprašanj, ki se nanašajo na izterjavo davčnega dolga posameznikov, ki so zaposleni pri podjetnikih. V zvezi s tem pojasnjujemo sledeče:
Če ima fizična oseba, ki opravlja dejavnost, zaposlenega uslužbenca, zoper katerega davčni organ vodi postopek davčne izvršbe na denarne prejemke, bo davčni organ sklep o izvršbi (ki se nanaša na njegovega uslužbenca) poslal delodajalcu zgolj elektronsko prek sistema eDavki. Vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko bo v portalu eDavki prevzel dokument z elektronskim podpisom vročilnice. Če ga delodajalec ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (fikcija vročitve). Ta sklep bo delodajalec obravnaval popolnoma enako, kakor takrat, ko ga je prejel v papirni obliki. V zvezi s tem ni nobenih novosti. To pomeni, da mora delodajalec na dan vročitve sklepa opraviti rubež dolžnikovih denarnih prejemkov. Od dneva vročitve pa teče tudi rok za vložitev ugovora delodajalca zoper sklep o izvršbi. Opozoriti velja tudi na odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo, saj se v primeru, če delodajalec ne ravna po sklepu o izvršbi, dolg davčnega dolžnika do višine rubljivih denarnih prejemkov lahko izterja od delodajalca.
Če bo ta isti delodajalec sam davčni dolžnik, bo v sklepu o izvršbi naveden kot fizična oseba (ne glede na vrsto obveznosti, ki se izterjujejo). Zato mu bo sklep o izvršbi kot dolžniku vročen v skladu s pravili o vročanju, ki veljajo za fizične osebe. To pomeni, da bo sklep prejel v papirni obliki po pošti. Elektronsko, preko eDavkov pa le, če se prostovoljno vključi v sistem eVročanje kot fizična oseba (preko portala eDavki, z vložitvijo pristopnice za elektronsko prejemanje dokumentov – obrazec eVročanje-POS).
Več si lahko preberete na strani:...
|
S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Ur. l. RS, št. 60/2016) so uvedene posamezne novosti v zvezi s poročanjem, in sicer je uvedeno poročanje zneska v vseh rubrikah M in omogočeno je poročanje popravkov plač za preteklo obdobje pri poročanju tekoče plače. Spremembe se nanašajo na poročanje o dohodkih, ki se izplačujejo za obdobje od 1. 1. 2017 in so podrobno opisane v dokumentu, ki je objavljen na spletnih straneh FURS.
Na spletni strani beta eDavki je objavljena nova verzija kontiranih obrazcev z definicijo za M4.
Kontirani obrazci iREK-M4 (1. 1. 2017)
Kontirani obrazci iREK-M4
Formule in kontrole (spremembe so označene z rdečo):
• Verzija 5 (XLS, 506 KB, 1.1.2017)
|
Od 1. novembra 2016 dalje bo elektronski način vročanja veljal tudi za sklepe o davčni izvršbi, s katerimi se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti. Gre za zelo pomembne akte, zato vse poslovne subjekte pozivamo, da (če še niso) uredijo vse potrebno, za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov.
V sistemu eVročanja sta po novem spodnja dva sklepa o davčni izvršbi, ostali dokumenti iz skupine Postopki izvršbe, se še vedno vročajo na ustaljen način v papirni obliki.
1) Sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke (zavezanec lahko nastopa v vlogi delodajalca oziroma izplačevalca prejemkov kot tudi v vlogi dolžnika).
2) Sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva (zavezanec nastopa v vlogi dolžnika).
Pri tem opozarjamo, da pravna oseba bo oba sklepa prejela vedno v portal eDavki, medtem ko fizična oseba, ki opravlja dejavnost, bo Sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke (ko nastopa v vlogi delodajalca), prejela v portal eDavki v profil FOD. Sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke (ko nastopa v vlogi dolžnika) in Sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, pa v portal eDavki v profil FO samo, če se je prostovoljno prijavila v sistem eVročanja kot fizična oseba, sicer prek pošte v papirni obliki na naslov za vročanje.
|
Dopolnjena vprašanja:
- Vprašanje 1: Komu se elektronsko vročajo dokumenti prek portala eDavki?
- Vprašanje 2: Ali lahko izstopim iz sistema eVročanja?
- Vprašanje 4: Kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, bom prejemal dokumente v eDavke po samem zakonu. Se bom pa tudi kot fizična oseba prijavil v eVročanje. Ali bom prejel vse dokumente na isti način?
Dodana vprašanja:
- Vprašanje 8: V kateri profil (FO ali FOD ali PO) v portalu eDavki se elektronsko vročajo posamezni dokumenti - splošno?
- Vprašanje 9: V kateri profil v portalu eDavki bom prejel opomin in obvestilo o izvršenem pobotu?
- Vprašanje 10: V kateri profil v portalu eDavki bom prejel sklep o izvršbi?
Subjekti vročanja (1. izdaja)
|
Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Dejstva, na katerih ocena temelji, pa mora davčni organ ravno tako izkazati na ravni gotovosti, pri tem je skladno z načelom materialne resnice zavezan ugotavljati tudi dejstva, ki so za davčnega zavezanca ugodna.
|
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.Z vprašanjem glede obvezne narave SRS 21, ki so ga pri presoji verodostojnosti predloženih listin med drugim upoštevali davčna organa in sodišče prve stopnje, revidentka tako pravzaprav želi presojo vsebinske prepričljivosti sprejete dokazne ocene, kar pa glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Da bi se vprašanje glede obveznega sprejema dokaznega sklepa oziroma obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov v sodbi sodišča prve stopnje obravnavalo kot pomembno pravno vprašanje v tej zadevi, bi morala revidentka morebitno kršitev določb postopka v upravnem sporu z verjetnostjo izkazati ter pojasniti, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na odločitev.
|
V času izdaje izpodbijanega akta je nesporno veljal ZDavP-2, zato je izpodbijani sklep utemeljeno izdan na tej pravni podlagi. Tožnik se v tem oziru neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 418. člena ZDavP-2, saj zmotno enači postopek odmere davka in postopek davčne izvršbe, ki pa sta samostojna, ločena postopka.Zastaranje pravice do izterjave davka je bilo na podlagi določbe drugega odstavka 126. člena ZDavP-2 pretrgano najprej s sklepom o davčni izvršbi na premičnine z dne 7. 4. 2011 in nato ponovno z izdajo in vročitvijo sklepa o davčni izvršbi z dne 18. 9. 2013. V času izdaje izpodbijanega sklepa, pravica do izterjave davka ni zastarala in zato ni bilo podlage za ustavitev postopka davčne izvršbe v spornem delu.
|
Da bi šlo pri izgubah za davčna leta od 2009 do 2012, ki jih tožnik uveljavlja v konkretnem primeru, za izgube pri odsvojitvah vrednostnih papirjev, pridobljenih na način iz tretjega odstavka 97. člena ZDoh-2, tožnik niti ne trdi. Navaja samo, da gre oziroma da je šlo za odsvojitve vrednostnih papirjev oziroma delnic, ki dajejo pravico do izplačila dividend (in s tem pravico do udeležbe na kapitalu), kar pa za uveljavljanje izgube po navedenih zakonskih določbah ni dovolj. Po teh določbah tudi ni pravno pomembno, da so bile izgube in njihova višina ugotovljene oziroma opredeljene v davčnih odločbah, izdanih v odmernih postopkih za posamezna davčna leta, kot se uveljavlja v tožbi in pred tem že v pritožbi. Opredelitev izgube na tisto, ki zmanjšuje pozitivno razliko in tisto, ki ne zmanjšuje te razlike, se ne nanaša na prenašanje izgube v naslednja davčna obdobja v smislu tretjega odstavka 97. člena ZDoh-2, temveč gre za ugotavljanje višine navidezne izgube v...
|