Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

Davčni organ je v ponovnem postopku ugotovitveni postopek dopolnil v skladu z napotki sodbe z dne 21. 1. 2014 in v zapisniku ugotovljeno vrednost vlaganj v nepremičnino utemeljil z obširnimi dejanskimi ugotovitvami. Tožnica, kot že navedeno, pripomb na zapisniške ugotovitve ni podala. Zato pritožbeni organ navedb, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve, tudi v tem delu kot nedopustnih utemeljeno ne obravnava. Ugotovitev, da tožnica za svoje navedbe ni predložila (ali predlagala) nobenih dokazov, ni sporna. Zato tožnica, ki navedenih trditev tudi v upravnem sporu ne dokazuje, ne more biti uspešna.

Davčni inšpektor ima v določbah 138. člena ZDavP-2 in 18. člena ZDS-1 pooblastilo za vstop v poslovne prostore in pregled poslovne dokumentacije. Neutemeljeno je zato tožnikovo sklicevanje na določbe ZOdv in ZKP glede hišne preiskave. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi uradni osebi pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora opravljali kakršna koli preiskovalna dejanja, zato po mnenju sodišča posebna odločba sodišča ni bila potrebna. Davčni organ je od tožnika zahteval predložitev poslovne dokumentacije, ki je pomembna za obdavčenje, zato po mnenju sodišča v pravico do zaupnosti med odvetnikom in njegove stranke ni bilo poseženo. V zaupnem razmerju med odvetnikom in njegovo stranko se namreč ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek.Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu...

Instituta zastaranja kot ga ureja in določa ZDavP-2, ni mogoče obrazlagati z instituti, ki glede zastaranja veljajo v civilnopravnih razmerjih, ko zastarana terjatev preide v naturalno. V civilnopravnih razmerjih je položaj upnika kot enakopravnega udeleženca obligacijskega razmerja varovan mnogo močneje kot položaj upnika, to je države v davčnih razmerjih. Pri obligacijskih razmerjih si stojita nasproti udeleženca v prirejenem razmerju, pri davkih pa na eni strani oblast in na drugi posameznik. Ureditev po ZDavP-2 zasleduje cilje, da naj v primeru, če država v določenem času ni zmogla začeti in dokončati postopkov, ki jih je sama predpisala, preneha tudi njena pravica, da terja posameznika iz teh naslovov. Ne le s tem, da ga ne more več sodno preganjati, kot je to v primeru civilnopravnih razmerjih, ampak tudi s tem, da ga ne šteje več za svojega dolžnika in s tem tudi ne več kot davčnega zavezanca, ki ima do nje (sicer neizterljive), a vendarle neporavnane obveznosti.

Ob upoštevanju 76. člena ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša, če ZDavP-2 ali zakon o obdavčenju ne določata drugače, mora davčni zavezanec, če želi uveljavljati znižanje davčne osnove za stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja, dokazati, da gre za vrsto vlaganja, ki jo je mogoče priznati, da so mu s tem nastali stroški, in da je te stroške plačal zavezanec.Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso ima dokazovanje z listinami v davčnem postopku sicer prednost, vendar pa lahko zavezanec skladno s 77. členom ZDavP-2 predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Tej pravici v načelu sledi dolžnost davčnega organa, da dokaznemu predlogu sledi, vendar pa mu predlaganih dokazov ni treba izvesti, če so nepotrebni (ker je dejstvo že dokazano), nerelevantni, ker se z njimi dokazuje pravno nepomembno dejstvo ali pa popolnoma neprimerni...

Iz podatkov spisa in odgovora tožene stranke z dne 4. 10. 2016 nesporno sledi, da tožeča stranke pritožbe, čeprav je bila le-ta dovoljena, zoper sklep ni vložila. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena, ali je bila vložena prepozno.Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V davčnem zakonu torej podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov ni, zato jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5.2012 (ZUJF) ni več, zato je davčni organ vlogo tožeče...

Davčni zavezanec je dolžan dati davčnemu organu na njegovo zahtevo na razpolago vse podatke potrebne za pobiranje davkov, torej tudi zahtevani kontrolni trak za inšpicirano obdobje in mu omogočiti vpogled vanj. Na kakšen način zagotovijo zahtevane podatke davčnemu organu zavezanci, ki podatke obdelujejo elektronsko, je določeno v 38. členu ZDavP-2 v povezavi s Pravilnikom o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov.

Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena 6. 3. 2015, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZUstS začela učinkovati naslednji dan, to je 7. 3. 2015. Odločba, katere odprava se predlaga, je bila izdana dne 8. 5. 2014 in je postala pravnomočna 3. 6. 2014. Navedena odločba Ustavnega sodišča je bila po navedenem izdana po pravnomočnosti odločbe o odmeri davka in zato v obravnavani zadevi ne vpliva na uporabo 193. člena ZUJF.

Ker revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj. Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku...

V zvezi s problematiko vračila trošarine za elektronske cigarete in tobak za segrevanje (v nadaljevanju novi tobačni izdelki), odpremljene v druge DČ, na podlagi dopisa Ministrstva za finance, z dne 7. 11. 2016 velja, da določba prvega odstavka 20. člena ZTro-1 omogoča vračilo plačane trošarine tudi v primerih odpreme novih tobačnih izdelkov, ki so že bili sproščeni v porabo v Sloveniji, v drugo državo članico. Ministrstvo za finance nadalje navaja, da zaradi različne, na notranjem trgu neharmonizirane davčne obravnave elektronskih cigaret v posameznih DČ (ene jih obravnavajo kot trošarinske izdelke, druge pa ne), dokazila, ki bi ga zavezanec uporabil pri uveljavljanju vračila, od prejemnikov v teh državah ni mogoče pridobiti, in se, pri uveljavljanju vračila trošarine uporablja dokumentacija predpisana v 101. členu Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/2016; v nadaljevanju ZTro-1) ZTro-1 in 54. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 62/16 in 67/16; v nadaljevanju PZTro). V obravnavanem primeru se postopa v skladu s spodaj navedenim: Oseba, ki odpremlja in namerava uveljavljati vračilo za iznesene nove tobačne izdelke v drugo DČ, ustrezno izpolni obrazec  Prijava - PN    in ga predloži v potrditev nadzornemu davčnemu organu pred odpremo Gibanje mora spremljati komercialni dokument Oseba, ki je izdelke odpremila in zahteva vračilo plačane trošarine, najkasneje v 30 dneh od dneva vložitve prijave gibanja izdelkov pri davčnem organu odpreme vloži zahtevek za vračilo trošarine na podlagi 20. člena ZTro-1 na obrazcu  Uveljavljanje vračila plačane trošarine, ki je objavljen na spletni strani FURS, in mu priloži komercialni dokument oziroma drugo ustrezno dokazilo (npr. račun, dobavnica…), ki dokazuje, da so bili obravnavani izdelki dobavljeni oziroma prodani v drugo DČ

Osebe, ki prevažajo nove tobačne izdelke v in iz Slovenije, vsako gibanje prijavijo davčnemu organu pred vnosom teh izdelkov v Slovenijo in pred iznosom iz Slovenije v elektronski obliki na naslov  n101.fu(at)govpong.si. Za te osebe praviloma vlagajo prijave naročniki ali prejemniki izdelkov v Sloveniji. Osebe, ki proizvajajo, predelujejo ali skladiščijo navedene izdelke, predložijo prijavo davčnemu organu le pred začetkom opravljanja dejavnosti ali pred spremembo podatkov iz prijave dejavnosti (kot npr. novi izdelki, nova lokacija). Prijava se lahko izvede na obrazcu  Prijava – PN   , ki vsebuje vse podatke, ki jih morajo omenjene osebe sporočiti davčnemu organu in so našteti v prvem odstavku 54. člena PZTro. Gibanje teh izdelkov mora spremljati komercialni dokument. Za komercialni dokument se šteje listina, ki spremlja pošiljko izdelkov, na primer račun, dobavnica, prevozni dokument in podobno, in vsebuje zadostne podatke o vrsti in količini izdelkov pošiljke, ki omogočajo njihovo identifikacijo. Navedene prijave, v skladu s četrtim odstavkom 54. člena PZTro, ni potrebno predložiti v primerih ko so novi tobačni izdelki po uvozu sproščeni v prost promet v skladu s carinsko zakonodajo ali se po uvozu gibajo pod carinskim nadzorom. Prav tako predložitev omenjene prijave gibanja izdelkov na ozemlju Slovenije ni potrebna za nove tobačne izdelke, ki so po vnosu sproščeni v porabo v Sloveniji  (npr. za gibanje od trgovca na debelo v Sloveniji, ki je nove tobačne izdelke sprostil v porabo, k trgovcu na drobno v Sloveniji). Podrobnosti o vodenju evidenc oseb, ki na ozemlju Slovenije proizvajajo, predelujejo, skladiščijo in prevažajo nove tobačne izdelke, so predpisane v šestem in sedmem odstavku 54. člena PZTro.

Na BETA eDavkih so za potrebe testiranja in implementacije sprememb XML struktur za REK-1 obrazec nameščene nove sheme individualnih REK obrazcev (iREK), ki bodo v produkciji od 22. 12. 2016 dalje. Spremembe bodo implementirane zaradi dopolnitev kontrol na iREK za potrebe poročanja podatkov za sestavo M-4 Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. XML shema za iREK se spreminja za obrazce REK-1 (1001, 1003, 1090, 1091, 1095, 1098, 1100, 1101, 1102, 1103, 1107, 1110, 1111, 1122, 1130, 1132 in 1150), predložene prek eDavkov od 22.12.2016 dalje, in sicer ne glede na datum izplačila dohodka. Kontirani obrazci z vsemi spremembami so objavljeni na spletni strani  betaedavki. Primer: za zgoraj navedene vrste REK obrazcev, ki bodo vsebovali tudi podatke o razliki do najnižje osnove za plačilo prispevkov v polju M08, bo po novi XML shemi treba poročati v skladu s spodaj navedenimi pravili: XML za iREK, vložen prek eDavkov do vključno 21.12.2016 (za vsa izplačila, vključno za mesec december 2016): 200.00 XML za iREK, vložen prek eDavkov od vključno 22.12.2016 dalje(za vsa izplačila, vključno za mesec december 2016): 200.00 XML za iREK, vložen prek eDavkov za izplačila dohodkov za mesec januar 2017 in dalje 200.00 2017-01-01 2017-01-31 Dopolnjene kontrole v zvezi s spremembami v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Ur. l. RS, št. 60/2016) veljajo za izplačila dohodka za mesec januar 2017 in dalje (polje 011 na zbirnem REK-1 obrazcu), zato se zaradi predčasne objave XML sheme na produkcijskem okolju eDavki za uporabnike XML shema v poljih M03, M05 in M08 spreminja na način, predstavljen v zgornjem primeru.

Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da je Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v neskladju z Ustavo, v kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Navedeno pomeni, da je po metodi množičnega vrednotenja nepremičnin ugotavljanje vrednosti nepremičnin v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči dovoljeno. Stranka oziroma upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa lahko dokazuje, da je vrednost premoženja drugačna (nižja).

Z  Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2J se zaradi razveljavitve  Direktive Sveta 2003/48 (Obrestne direktive) z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti razveljavlja 10. podpoglavje I. poglavja petega dela  Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2, ki določa obveznost dajanja podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti s strani plačilnih zastopnikov. Pri tem pa se v skladu s prehodno določbo 69. člena ZDavP-2J še naprej uporabljata določbi 350. in 351. člena ZDavP-2 v zvezi z dajanjem podatkov od dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jih v letu 2016 dosegajo upravičeni lastniki po mednarodnih pogodbah o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki jih je sklenila Republika Slovenija in se začasno uporabljajo ali veljajo ( seznam je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za finance). V skladu z navedenim plačilnim zastopnikom v letu 2017 preneha obveznost dajanja podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti, ki so jih bili v skladu s četrtim odstavkom 350. člena ZDavP-2 dolžni davčnemu organu poročati do 28. februarja tekočega leta v zvezi s plačilom dohodka od prihrankov, ki so bila opravljena ali prejeta oziroma zagotovljena v preteklem letu. Glede na to, da se sporazumi o obdavčevanju dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jih je sklenila Republika Slovenija z nizozemskimi Antili, Arubo in Anguillo, še vedno uporabljajo v odnosih med Republiko Slovenijo in St. Maartenom, Arubo in Anguillo, morajo plačilni zastopniki v skladu z določbo 350. in 351. člena ZDavP-2 dohodke od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jih v letu 2016 dosegajo upravičeni lastniki teh jurisdikcij, še vedno poročati davčnemu organu.