Odredba o pretvorbi zneska trošarine za zemeljski plin, pretvori znesek trošarine za zemeljski plin iz osnove Sm3 v osnovo MWh.
Znesek trošarine za zemeljski plin iz 4. točke tretjega odstavka 92. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16; v nadaljnjem besedilu: ZTro-1) za 1 megavatno uro znaša:
- za pogonski namen iz točke 4.1 8,54 eura,
- za gorivo za ogrevanje iz točke 4.2 1,71 eura.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2017.
|
|
|
|
Tekom finančne preiskave in opravljenega inšpekcijskega nadzora je bilo pri davčnemu zavezancu A d.o.o. ugotovljeno, da je v letih od 2008 do 2012 sklenil 121 posojilnih pogodb s klavzulo »na odpoklic« s fizično osebo A.A.- zaposlenim, ki je v tem obdobju opravljal naloge poslovodje oz. prokurista. Posojila so se v pretežni meri izplačala v gotovini na blagajni, le v nekaj primerih z nakazili na TRR fizične osebe.Skupni znesek izplačil je znašal 5.387.712,93 EUR.
V letu 2013 je davčni zavezanec A d.o.o. sklenil novacijsko in posojilno pogodbo s fizično osebo B.B., s katero je ta potrdila prejem sredstev v znesku 5.387.712,93 EUR od fizične osebe AA, s pooblastilom za nakupe vrednostnih papirjev v Bosni in Hercegovini za davčnega zavezanca A d.o.o.. V novacijski in posojilni pogodbi, ki sta jo podpisali obe fizični osebi, je bilo dogovorjeno, da je fizična oseba A.A. prosta kakršnihkoli obveznosti ali pravic v razmerju do zavezanca za davek A d.o.o., ki bi izhajale iz prejema teh denarnih sredstev. Do zaključka inšpekcijskega nadzora v letu 2016 davčnemu zavezancu A d.o.o. vrednostni papirji niso bili dostavljeni, niti mu niso bila vrnjena izplačana denarna sredstva. Ker denarni tok o predaji gotovine fizični osebi B.B. ni bil dokazan z verodostojno dokumentacijo, je davčni organ izplačana posojila fizični osebi A.A. opredelil kot druge dohodke glede na to, da so bila le-ta z dnem podpisa novacijske in posojilne pogodbe prosta vračila prejetih sredstev od davčnega zavezanca A d.o.o..
Davčnemu zavezancu je bila obračunana akontacija dohodnine in obresti v skupnem znesku 1.371.816,59 EUR. Davčni zavezanec ni vložil pritožbe zoper odločbo.
|
Na vprašanja davčnih zavezancev glede pričetka obračunavanja DDV na podlagi izdane odločbe o identifikaciji za namene DDV po uradni dolžnosti pojasnjujemo, da prične davčni zavezanec z obračunavanje DDV z dnem identifikacije za namene DDV naprej, torej z dnem, določenim v izreku odločbe o identifikacije za namene DDV.
|
|
Sporne nepremičnine v zemljiški knjigi niso vpisane niti kot skupno premoženje zakoncev, niti ni vpisan lastniški delež tožeče stranke na teh nepremičninah. Zato je davčni organ v postopek zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti utemeljeno pritegnil le davčnega zavezanca, za katerega je po podatkih zemljiške knjige tudi izkazan vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet zavarovanja.
|
Za odmerno leto 2016 se kontrolni podatki oddajajo enako kot pretekla odmerna leta, preko portala eDavki – obrazec KP-KPD. Za pripravo podatkov za leto 2016 ni na voljo program WDohod. Podatki za uvoz se lahko pripravijo ročno v eDavkih v sklopu obrazca KP-KPD, kjer je možnost izdelati datoteko tako, da v razdelku »Izdelaj datoteko« izberete ustrezen VIR podatkov, ki ga želite pripraviti za oddajo.
Aplikacija za oddajo in izdelavo datoteke VIRVDC bo na voljo po 22.12.2016, za ostale vire po 2.1.2017.
|
|
|
Vendar pa drugi odstavek istega člena določa, da je vnos cigaret brez obveznosti za obračun trošarine količinsko omejen na 300 kosov, če trošarina v državi članici, v kateri je za te cigarete bila trošarina plačana, ne dosega minimalnega zneska, določenega z Direktivo 2011/64/EU (Tobačna direktiva), ki navaja da trošarina ne sme biti nižja od 90 EUR za 1000 cigaret ne glede na tehtano povprečno drobnoprodajno ceno.
V skladu z navedenim vas obveščamo, da je vnos cigaret v Slovenijo brez obveznosti za plačilo trošarine količinsko omejen na 300 kosov iz naslednjih držav:
- Bolgarije,
- Hrvaške,
- Madžarske,
- Litve.
|
V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu.
Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu,...
|
v predmetni zadevi, ki se nanaša na carinske in uvozne dajatve, je treba kot materialni predpis upoštevati CZS, ki v drugem odstavku 241. člena določa, da je treba znesek teh obresti izračunati tako, da ustreza znesku, ki bi se za ta namen zahteval na nacionalnem denarnem in kapitalskem trgu.
|
Inšpektorji Finančne uprave so v nadzoru ugotovili, da je zavezanec za davek nabavljal rabljene ure od fizične osebe iz Bolgarije in jih nato prodajal naprej v Avstrijo. V okviru mednarodne izmenjave podatkov so bili pridobljeni podatki bolgarskega davčnega organa, iz katerih izhaja, da tamkajšnji davčni organ ni mogel vzpostaviti kontakta s to fizično osebo, in da ne razpolagajo s podatki, da bi imela ta oseba registrirano kakšno dejavnost v Bolgariji oziroma da bi bila identificirana za namene DDV. Preko posredovanja direktorja zavezanca je fizična oseba posredovala obrazložitev o poslovanju in tri primere računov za nabavo ur v Nemčiji, ki pa so po navedbah nemške davčne uprave ponarejeni. Glede na obseg prometa bi se fizična oseba morala identificirati za namene DDV v Bolgariji, pri slovenskem zavezancu za davek pa so izpolnjeni pogoji za obračun DDV od pridobitve blaga iz Bolgarije, zato mu je Finančna uprava dodatno odmerila DDV z obrestmi v višini 597.735,50 EUR. Zavezanec se je na odločitev Finančne uprave pritožil.
|
Vprašanje dosežene izgube pri prodaji spornega stanovanja tožnika v letu 2013 je sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v konkretni upravni zadevi. Zato gre v tem smislu pri omenjenem vprašanju za predhodno vprašanje. Glede slednjega pa tretji odstavek 147. člena ZUP določa, da če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je upravi organ na ta posamični akt vezan.
|
Tožnica je v spornem obdobju kupila šest nepremičnin, jih takoj po izgradnji, v nekaterih primerih pa tudi pred dokončanjem izgradnje, prodala, pri čemer v nobenem od stanovanjskih objektov ni živela. Omenjene okoliščine kažejo na dejstvo, da je bil namen tožnice nadaljnja prodaja nepremičnin v nespremenjeni ali spremenjeni obliki in ustvarjanje dobička pri tem. Šlo je torej za opravljanje dejavnosti, ne da bi bila ta registrirana. Tožničine navedbe, da njen namen ni bil opravljanje neregistrirane dejavnosti, pač pa nakup in gradnja posameznih nepremičnin za osebno rabo, pri čemer so se nameni, da bi v posamezni nepremičnini tudi dejansko živela in jo torej uporabljala za osebne namene v vsakem primeru posebej izjalovili, ostajajo na pavšalni ravni brez konkretnih in ustrezno substanciranih dokazov, ki bi lahko odločitev davčnih organov kakorkoli omajali.
|
Davčni organ je v ponovnem postopku ugotovitveni postopek dopolnil v skladu z napotki sodbe z dne 21. 1. 2014 in v zapisniku ugotovljeno vrednost vlaganj v nepremičnino utemeljil z obširnimi dejanskimi ugotovitvami. Tožnica, kot že navedeno, pripomb na zapisniške ugotovitve ni podala. Zato pritožbeni organ navedb, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve, tudi v tem delu kot nedopustnih utemeljeno ne obravnava. Ugotovitev, da tožnica za svoje navedbe ni predložila (ali predlagala) nobenih dokazov, ni sporna. Zato tožnica, ki navedenih trditev tudi v upravnem sporu ne dokazuje, ne more biti uspešna.
|
Davčni inšpektor ima v določbah 138. člena ZDavP-2 in 18. člena ZDS-1 pooblastilo za vstop v poslovne prostore in pregled poslovne dokumentacije. Neutemeljeno je zato tožnikovo sklicevanje na določbe ZOdv in ZKP glede hišne preiskave. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi uradni osebi pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora opravljali kakršna koli preiskovalna dejanja, zato po mnenju sodišča posebna odločba sodišča ni bila potrebna. Davčni organ je od tožnika zahteval predložitev poslovne dokumentacije, ki je pomembna za obdavčenje, zato po mnenju sodišča v pravico do zaupnosti med odvetnikom in njegove stranke ni bilo poseženo. V zaupnem razmerju med odvetnikom in njegovo stranko se namreč ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek.Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu...
|
Instituta zastaranja kot ga ureja in določa ZDavP-2, ni mogoče obrazlagati z instituti, ki glede zastaranja veljajo v civilnopravnih razmerjih, ko zastarana terjatev preide v naturalno. V civilnopravnih razmerjih je položaj upnika kot enakopravnega udeleženca obligacijskega razmerja varovan mnogo močneje kot položaj upnika, to je države v davčnih razmerjih. Pri obligacijskih razmerjih si stojita nasproti udeleženca v prirejenem razmerju, pri davkih pa na eni strani oblast in na drugi posameznik. Ureditev po ZDavP-2 zasleduje cilje, da naj v primeru, če država v določenem času ni zmogla začeti in dokončati postopkov, ki jih je sama predpisala, preneha tudi njena pravica, da terja posameznika iz teh naslovov. Ne le s tem, da ga ne more več sodno preganjati, kot je to v primeru civilnopravnih razmerjih, ampak tudi s tem, da ga ne šteje več za svojega dolžnika in s tem tudi ne več kot davčnega zavezanca, ki ima do nje (sicer neizterljive), a vendarle neporavnane obveznosti.
|
Ob upoštevanju 76. člena ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec za davek dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša, če ZDavP-2 ali zakon o obdavčenju ne določata drugače, mora davčni zavezanec, če želi uveljavljati znižanje davčne osnove za stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja, dokazati, da gre za vrsto vlaganja, ki jo je mogoče priznati, da so mu s tem nastali stroški, in da je te stroške plačal zavezanec.Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso ima dokazovanje z listinami v davčnem postopku sicer prednost, vendar pa lahko zavezanec skladno s 77. členom ZDavP-2 predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi. Tej pravici v načelu sledi dolžnost davčnega organa, da dokaznemu predlogu sledi, vendar pa mu predlaganih dokazov ni treba izvesti, če so nepotrebni (ker je dejstvo že dokazano), nerelevantni, ker se z njimi dokazuje pravno nepomembno dejstvo ali pa popolnoma neprimerni...
|
Iz podatkov spisa in odgovora tožene stranke z dne 4. 10. 2016 nesporno sledi, da tožeča stranke pritožbe, čeprav je bila le-ta dovoljena, zoper sklep ni vložila. V 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena, ali je bila vložena prepozno.Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V davčnem zakonu torej podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov ni, zato jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa, kot pravilno navajata že oba davčna organa, podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5.2012 (ZUJF) ni več, zato je davčni organ vlogo tožeče...
|