Postopek davčne preiskave se uvršča v t.i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, zato tožnik nima prav, ko uveljavlja, da je davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 pomenila poseben davčni postopek. V tej fazi postopka se tako še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavezanca s področja upravnega prava in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Taki upravni spisi oziroma dokumenti upravne zadeve v času davčne preiskave torej sploh niso obstajali in niso bili vodeni. Zato pred začetkom davčnega postopka tožnik ni dobil pravice do vpogleda v dokumente na podlagi ZUP ne kot stranka in ne kot tretja oseba.
|
Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za zaposlenega pri zavezancu za davek dohodke iz delovnega razmerja po 37. členu ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po 127. členu ZDoh-2 oziroma dohodek iz delovnega razmerja po 3. členu ZPSV od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost po 8. - 14. členu ZPSV. Izplačila stroškov po neverodostojnih potnih nalogih pomenijo za ostale, ki niso zaposleni pri društvu, drug dohodek po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, od katerega se plačuje akontacija dohodnine po stopnji 25%.Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ in to samo v primeru, če spremeni izpodbijano odločitev. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov, kot to izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP. Pri tem je prvostopni organ v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopnega organa glede...
|
Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika izven statusnega preoblikovanja je, možen tako v primeru nadaljnjega obstoja samostojnega podjetnika kot tudi v primeru njegovega formalnega prenehanja z izbrisom iz poslovnega registra. V obravnavanem primeru je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz poslovnega registra, s čimer naj bi formalno prenehal opravljati svojo dejavnost. Iz okoliščin konkretnega primera pa izhaja, da je dejansko opravljanje njegove dejavnosti brez prekinitve potekalo naprej (na istem naslovu, z isto delovno silo in istimi osnovnimi sredstvi) preko novoustanovljene družbe B. d.o.o.
|
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter zato pri ugotavljanju obstoja davčne obveznosti ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.Izpodbijani sklep nima zadostnih razlogov glede verjetnega obstoja davčne obveznosti (in s tem glede že omenjenega ključnega pogoja za zavarovanje davčne obveznosti) ter je zato podana procesna kršitev. Vendar pa razloge sklepa v tem delu pravilno in v celoti dopolni organ druge stopnje s svojo odločbo ter na ta način skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP, po katerem pritožbeni organ...
|
Sodišče se pridružuje stališču davčnega organa, da ob nepredloženih potrdilih o gotovinskem plačilu in zgolj pavšalni navedbi tožnika o času plačila (leto 2008), dvigov gotovine ni mogoče povezati s plačili, ki so bila po navedbah tožnika opravljena na podlagi predloženih ponudb, predračunov in računov, še zlasti v povezavi z ugotovitvami o razpolaganju tožnika z gotovino (gotovinski pologi), katere vir je ostal nepojasnjen.Stališče tožnika, da bi moral davčni organ resničnost predloženih izjav dodatno preveriti z zaslišanjem prič, ki ga tožnik ni predlagal, ob upoštevanju obrnjenega dokaznega bremena, ne drži. ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme v tem pogledu na zavezancu. Zavezuje ga le, da se z ustrezno obrazložitvijo izreče do navedb, dokaznih predlogov in izvedenih dokazov, kar je, kot že navedeno, davčni organ v obravnavani zadevi...
|
Dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključeno, ima pa zaradi ekonomičnosti postopka prednost, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Vendar pa navedeno ne pomeni, da so vsa ostala dokazna sredstva neprimerna za dokazovanje dejstev v davčnem postopku. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi je predvidena za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni in predvsem za primere, ko davčni organ ugotavlja poslovno voljo, namene oz. subjektivnost davčnega zavezanca v poslovnih dogodkih. Načeloma mora davčni organ dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Zavrnitev dokaza, pa se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno.
|
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). Sodišče še dodaja, da je odlog izvršbe oziroma zadržanje začete izvršbe, o kateri odloča davčni organ uradoma, po naravi stvari mogoč le ob vloženi pritožbi zoper odmerno odločbo oziroma ob vloženi pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi, ne pa tudi v primeru pritožbe zoper upravni akt, s katerim se tožniku davek ne nalaga oziroma s katerim se davčna obveznost prisilno ne izterjuje, kot je to v obravnavanem primeru.
|
Tožbeno stališče, da gre v obravnavanem primeru za položaj, primerljiv z dokapitalizacijo družbe, ne drži. Čeprav se z vplačilom naknadnih vplačil poveča premoženje družbe, se z njim skladno z zakonsko ureditvijo ne poveča njen osnovni kapital, prav tako pa ostane po izvršnem vplačilu nespremenjen družbenikov poslovni delež. Ker so naknadna vplačila vložek v (lastni) kapital družbe, ki se bilančno izkazuje v lastnem kapitalu (kot kapitalska rezerva) in ne kot obveznost družbe, pa jih, drugače kot meni tožena stranka, tudi ni mogoče opredeliti kot posojilo.
|
Ob nespornem opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov kot samostojni podjetnik je tožnik s svojim načinom poslovanja onemogočal davčno izvršbo, ki je bila, ob upoštevanju davčnega dolga (cca. 200.000,00 EUR) z rubeži gotovine v blagajni uspešna le v minimalnem delu. S prenosom dejavnosti na družbo B. d.o.o. je tožnik na družbo v celoti prenesel tudi prihodke, ki jih je pred tem dosegel z opravljanjem samostojne dejavnosti, kar ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča utemeljuje sklep, da je bila dejavnost tožnika kot davčnega dolžnika na družbo B. d.o.o. prenesena z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka.
|
|
|
|
Dosedanja Priloga 4 je nadomeščena s štirimi novimi obrazci. Več o novostih glede samoprijav oziroma predlaganju obračunov v okviru inšpekcijskega postopka v letu 2017.
Davčni zavezanec, ki oddaja davčni obračun/obračun prispevkov za socialno varnost ali popravek davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora na podlagi 140.a člena ZDavP-2, kot Vrsto dokumenta pri oddaji davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma popravka davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost izbere Samoprijavo, pripadajoče obresti po stopnji 5 % pa izračuna na obrazcu Samoprijava 1, 2, 3 ali 4. Obrazec Samoprijava - 1 je splošni obrazec za vse vrste obračunov, razen za DDV, DFS, REK obrazce in obračun prispevkov za socialno varnost. Obrazec Samoprijava – 2 je priloga k samoprijavi za REK obrazce, Samoprijava – 3 za obračune prispevkov za socialno varnost, Samoprijava – 4 pa je obračun DDV in DFS.
Enak način oddaje obrazcev Samoprijava velja tudi v primeru, ko zavezanec oddaja davčni obračun/obračun prispevkov za socialno varnost oziroma popravek davčnega obračuna/obračuna prispevkov za socialno varnost na podlagi 55. člena ZDavP-2, le da v tem primeru izračuna pripadajoče obresti po stopnji 3 %. Podrobnejša navodila glede pravilnega izpolnjevanja obrazcev Samoprijava so objavljena na tej spletni povezavi (povezava na spletno mesto, kjer so objavljeni obrazci in navodila).
Samoprijava (obrazec Samoprijava - 1) za trošarine je že informacijsko podprta, tako da morajo davčni zavezanci obrazce oddati prek portala eCarina. Ostali obrazci, ki še niso informacijsko podprti, se oddajo prek eDavkov, in sicer kot priloga obračuna ali kot Lastni dokument. Nadgradnja obrazca Samoprijava v okviru posamezne vrste davčnega obračuna bo postopna. Ko bo pri posameznem davčnem obračunu omogočena...
|
|
|
|
Brezplačna mobilna aplikacija Finančne uprave RS, ki se imenuje miniBlagajna, omogoča izdajanje gotovinskih računov na POS tiskalnikih z uporabo Android tablice ali Android pametnega telefona. Aplikacijo je mogoče od 29. 12. 2016 prenesti iz Trgovine Play. V iskalnik omenjene trgovine vpišite Finančna uprava Republike Slovenije ali miniBlagajna in aplikacijo naložite na mobilno Android napravo.
Ključne funkcionalnosti mobilne aplikacije so: izdaja davčno potrjenih gotovinskih računov; tiskanje računov; pregled vseh izdanih računov za poslovni subjekt; možnost prikaza izdanih računov za posameznega operaterja, blagajno ali poslovni prostor; izdaja računa fizični osebi ali davčnemu zavezancu; izdaja: računa, računa za predplačilo in računa s predplačilom; izvoz podatkov (Excel, za davčni pregled); in še mnogo več.
Ostale funkcionalnosti mobilne aplikacije, tehnične zahteve in navodila za uporabo so objavljene na spletni strani.
|
Obveščamo vas, da bo od dne 30. 12. 2016 do predvidoma 3. 1. 2017 onemogočena oddaja vloge iREK-21 (Vloga za razkritje podatkov o obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja), zaradi izvajanja aktivnosti za zaključek knjigovodskega leta.
|
|
|
Dodani vprašanji:
- Vprašanje 43: Obveznost izdajanja računov za dobavo posebnih kultur po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2?
- Vprašanje 44: Obveznost izdajanja računov za dobave v okviru malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov (316.a člen ZDavP-2)?
Računi (1. izdaja)
|
Obveščamo vas, da je od dne 30.12.2016 med Vpogledi na voljo nov vpogled »DDV-Deklaracija - Seznam carinskih deklaracij od 1.7.2016 dalje«.
Davčni zavezanec ima možnost vpogleda v seznam carinskih deklaracij, pri katerih je označil, da bo DDV od uvoza izkazal in obračunal prek obračuna DDV. Datum dogodka je enak datumu sporočila, ki ga carinski organ posreduje deklarantu oz. carinskemu zastopniku (špediterju). Za namene pravilnega vključevanja zneska DDV po posameznih uvoznih deklaracijah v ustrezno davčno obdobje je treba upoštevati Navodila o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV (Priloga 2). Poudarjamo, da so na seznamu navedene carinske deklaracije, ki jih je carinski organ sprejel v izbranem obdobju, pri čemer je za namene izpolnjevanja polja 26 obračuna DDV treba upoštevati tudi morebitno spremembo podatkov po dopolnilnih deklaracijah, ki morajo biti za določeno davčno obdobje še predložene do roka za predložitev obračuna za to davčno obdobje. V seznamu tudi ni podatka o spremembah obračunanega DDV od uvoza blaga v primerih, ko deklarant vloži zahtevek za spremembo podatkov ali za izrek neveljavnosti carinske deklaracije ali v primerih, kadar je po prepustitvi blaga izvedena kontrola.
|
Obveščamo Vas, da oddaja obrazcev DDD-DDD (Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti) za davčna obdobja od 1.1. 2017 dalje še ni omogočena.
Zaradi spremembe Zakona o dohodnini – novela ZDoh-2R in Zakona o davčnem postopku - novela ZDavP-2J (Uradni list RS, št. 63/16 z dne 7. 10. 2016) in v povezavi s spremenjenim Pravilnikom o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (Uradni list RS, št. 86/16 z dne 29.12.2016), bomo predvidoma v januarju 2017 objavili novo rešitev za pripravo in oddajo obračunov DDD-DDD (eDavki, SilvesterF).
Na voljo bo nova različica programa Silvester Fineus, ki se bo od objave dalje uporabljala za davčna obdobja od 1.1.2016 dalje.
Do objave nove različice bo oddaja obračunov za davčna obdobja v okviru koledarskega leta 2016 možna na trenutno veljavni verziji programa.
|