Z novim obrazcem si zavezanec določi pooblaščenca za vročanje na različnih nivojih (od splošnega pooblaščenca za vročanje pa vse do pooblaščenca za vročanje za posamezno zadevo). Vsi dokumenti se namesto zavezancu vročajo njegovemu pooblaščencu za vročanje. Tehnični način vročanja dokumentov pooblaščencu (tj. v papirni obliki prek pošte ali v elektronski obliki prek portala eDavki), je isti kot velja za pooblastitelja. Če je pooblastitelj del sistema eVročanje, bo davčni organ dokument, ki ga mora vročiti njegovemu pooblaščencu, odložil v portal eDavki, kjer ga bo pooblaščenec z uporabo digitalnega potrdila prevzel. In obratno, če je pooblastitelj fizična oseba, ki ni del sistema eVročanja, bo davčni organ dokument vročal pooblaščencu v papirni obliki prek pošte. Zato dodatno opozarjamo, da zavezanci, ki so del sistema eVročanja, naj preverijo ali imajo njihovi pooblaščenci za vročanje, potrebno programsko in strojno opremo za vstop v portal eDavki, sicer dokumenta ne bodo mogli prevzeti in bo nastopila fikcija vročitve.
|
Finančna uprava RS je uvedla finančno preiskavo zaradi suma premalo obračunanih obveznih dajatev pri prodaji poslovnega deleža.
Ugotovljeno je bilo, da je fizična oseba kot edini družbenik prodala poslovni delež v višini več milijonov evrov novoustanovljeni povezani družbi, ki pa ob nakupu ni imela lastnih sredstev za odkup deleža. Družbenik je prodal delež v družbi na način, da je preko kupca, novoustanovljene povezane družbe in svojih družinskih članov obdržal tako kapitalski kot upravljavski nadzor. Pri prodaji ni sledil niti razvojnim ali drugim strateškim ciljem, niti cilju povečanja kapitala. Kupnina je bila izplačana iz sredstev, do katerih je družbenik upravičen tudi pred oziroma brez prodaje deležev preko izplačila dobička kot edini družbenik, zato se je poravnavala v odvisnosti od dobičkov, ki jih je realizirala družba, katero je prodajalec pred prodajo v celoti obvladoval. Tudi interes dejanskega izstopa iz družbe pri fizični osebi kot družbenika ni bil izkazan, saj je isti lastnik neposredno in preko ožjih družinskih članov v novoustanovljeni družbi posredno obdržal deleže v družbi.
Fizična oseba je prodajo poslovnega deleža izvedla, da bi se izognila plačilu davka, s katerim je obdavčeno izplačilo dobička. Pri prodaji poslovnega deleža je namreč osnova za obdavčitev in stopnja obdavčitve nižja. Izvedba poslov zgolj z namenom zmanjšanja davčnih bremen pa ni dopustna. Finančna uprava je izdala odločbo, v kateri je bil odmerjen davek od dohodka iz kapitala v znesku 3.000.000,00 EUR, ki ga je zavezanec za davek v celoti tudi poravnal.
|
|
|
|
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je navedeno zakonsko določbo ZUstS treba razumeti tako, da razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno.Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS zahteva, da je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako. Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj.
|
V 76. členu ZDavP-2 je jasno določeno, da nosi breme dokazovanja za svoje trditve zavezanec za davek. Pri tem je še posebej določeno, da je zavezanec za davek tisti, ki mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Kar za konkreten primer pomeni, da je z ozirom na samoprijavo in predložene listine, iz katerih je bil razviden zgolj neodplačen prenos sredstev (denarja in zlatnikov) s strani A.A. na tožnika, bilo na tožniku, da dokaže svojo trditev, da v konkretnem primeru ne gre za darilo v smislu določb ZDDD, temveč za transakcijo, ki jo zatrjuje v tožbi.
|
Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se, če ta zakon ne določa drugače, za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Kot pravilno poudari že tožena stranka, morajo biti v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi vsi vpisi v poslovne knjige opravljeni na podlagi verodostojne knjigovodske listine. Knjigovodska listina je verodostojna, če lahko na njeni podlagi strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnem dogodku, popolnoma jasno in brez vsakršnih dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.
|
Davčna osnova je neprijavljeni dohodek, ki se izračuna posredno, z uporabo podatkov o spremembi čistega premoženja in potrošnji zavezanca, za kateri davčni zavezanec ne more dokazati obdavčenega ali davka prostega vira in predstavlja razliko med vrednostjo premoženja na prvi dan obravnavanega obdobja in vrednostjo premoženja na zadnji dan obravnavanega obdobja, povečano za potrošnjo v tem obdobju, zmanjšano za znesek prijavljenega in neobdavčenega dohodka. Glede na določbe petega in zlasti šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 je v primeru, če davčni organ, tako kot v obravnavanem primeru, ugotovi premoženje neznanega izvora, na zavezancu dokazno breme, da gre za premoženje, za katerega ni zakonite podlage, da bi bilo obdavčeno v Sloveniji, oziroma da je davčna osnova od tako ugotovljenega premoženja nižja, kot pa jo je ugotovil davčni organ. Zavezanec je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki in dokazili, ki...
|
Zavezanec za davek je tisti, ki mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Kar za konkreten primer pomeni, da je z ozirom na samoprijavo in predložene listine, iz katerih je bil razviden zgolj neodplačen prenos sredstev (denarja in zlatnikov) s strani A.A. na tožnika, bilo na tožniku, da dokaže svojo trditev, da v konkretnem primeru ne gre za darilo v smislu določb ZDDD, temveč za transakcijo, ki jo zatrjuje v tožbi.
|
Ker je predlog vložen po poteku predpisanega petletnega roka, se kot prepozen zavrže na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP. Na navedeni podlagi se kot nedovoljen zavrže tudi predlog za obnovo postopka davčne izvršbe, saj se po določbah ZUP lahko obnovi le postopek, ki je končan z dokončno odločbo, sklep, na katerega se predlog nanaša, pa tudi ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj so bile obveznosti določene z izvršilnimi naslovi.
|
V obravnavani zadevi ni spora o tem, da je imela tožeča stranka v obdobju od 16. 3. 1979 do 29. 4. 2014 prijavljeno stalno prebivališče v drugem stanovanju in da je v odsvojenem stanovanju stalno prebivališče prijavila šele po njegovi odsvojitvi, dne 29. 4. 2014 in da torej (vsaj) eden od pogojev za priznanje olajšave ni izpolnjen. Zato triletno dejansko bivanje v odsvojenem stanovanju, ki ga zatrjuje in s predlaganim zaslišanjem dokazuje tožnica, ne more vplivati na odločitev.Po določbi prvega odstavka 16. člena ZDPN-2 lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri davka (na promet nepremičnin) odpravi in da se mu davek, ki ga je sam plačal, vrne, če se pogodba o prenosu nepremičnine razdre, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče z odločbo izreče za neveljavno.
|
V ZDPN-2 ni zahteve po sporazumnem razdrtju oziroma sporazumni razvezi prodajne pogodbe, kot to pravilno ugotavlja že drugostopni organ v svoji odločbi. Zadošča, da je pogodba razdrta, kar pomeni, da gre lahko tudi za razdrtje oziroma razvezo pogodbe na podlagi zakona, ki se zatrjuje in dokazuje v tožbi. V primeru razdrtja pogodbe na podlagi prvega odstavka 104. člena OZ zadostuje obvestilo drugi pogodbeni stranki, ki je bilo v konkretnem primeru nesporno poslano. Zavezanec je dolžan zatrjevano razdrtje pogodbe dokazati in je torej v konkretnem primeru tožnica dolžna dokazati okoliščine, ki so po določbah 104. člena OZ razlog za razvezo pogodbe po samem zakonu.
|
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora pa določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka. Ta je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnica je torej upravičena do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku. To velja tako v primerih, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve (kot na primer v zadevi II Ips 361/2010) ali iz dela na črno (ni pa v takem primeru obremenitve odškodnine s prispevki za socialno varnost po določbah Zakona o prispevkih za socialno varnost), ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji).
|
Podatke o finančnih računih bank in hranilnic, kot so plačilni računi (TRR), depozitni računi, skrbniški računi itd. (v nadaljevanju: finančni računi), ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini, bo Finančna uprava RS na podlagi avtomatične izmenjave informacij začela od večine držav, ki so pristopile k izmenjavi podatkov, prejemati prihodnje leto.
Celotno sporočilo za javnost
|
Zaradi sprememb, ki jih je prinesel novi Zakon o trošarinah (ZTro-1), je bila 14. septembra 2016 izvedena nadgradnja IS E-TROD. Na podlagi izvedenih sprememb in dopolnitev IS E-TROD bo tako mogoče predložiti obračunske obrazce za davčno obdobje avgust 2016, ki so se spremenili zaradi nove zakonodaje.
Nadgradnja zajema dopolnitve in spremembe IS E-TROD pri dokumentih:
prijava v evidenco trošarinskih zavezancev (TRO-P, TRO-S, TRO-X);
obračun trošarine za pivo (TRO-ALK1), kjer so dodani novi statusi ter izdelana optimizacija obračunskega obrazca – pred shranjevanjem dokumenta je potrebno obvezno prenesti vpisane izdelke z uporabo gumba »Prenesi dodane postavke«;
prijava drobnoprodajne cene tobačnih izdelkov (VZD-CIG);
obračun trošarine za tobačne izdelke (TRO-TOB) – dodani novi tobačni izdelki ter izdelana optimizacija obračunskega obrazca – pred shranjevanjem dokumenta je potrebno obvezno prenesti vpisane izdelke z uporabo gumba »Prenesi dodane postavke«;
obračun trošarine za alkohol in alkoholne pijače (TRO-ALK2) - dodan trošarinski zavezanec imetnik davka proste prodajalne;
pri vseh obračunskih dokumentih (poleg zgornjih tudi TRO-E1, TRO-E2, TRO-E3, TRO-CBIO) je izvedena sprememba določitve roka za predložitev in datuma valute.
Ob tem vas obveščamo:
da bodo prijave za male proizvajalce piva formirane avtomatično na podlagi predloženega in strani finančnega urada potrjenega prvega obračuna trošarine za pivo,
da bodo prijave za trošarinski izdelek metan avtomatično zaključene z 31. 7. 2016. Poleg tega pa se bo avtomatično s 1. 8. 2016 odprla nova prijava za zemeljski plin za dotičnega zavezanca.
Pred začetkom uporabe IS E-TROD morajo uporabniki pobrisati začasne podatke brskanja. To storijo na način, da hkrati pritisnejo gumb Ctrl+Shift+Delete....
|
|
Dodana vprašanja:
- Vprašanje 28: Opravljanje storitev prevoza potnikov na območju Republike Slovenije in obveznost identifikacije ter obračunavanja DDV?
- Vprašanje 29: Identifikacija za namene DDV, ko se dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnost ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka?
- Vprašanje 30: Ali se mora zet, kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za namene DDV identificirati pod svojo identifikacijsko številko za DDV ter izdajati račune in predlagati obračune DDV pod svojo identifikacijsko številko za DDV?
- Vprašanje 31: Ali sta lahko na kmetiji dve različni dopolnilni dejavnosti na kmetiji, vsaka s svojim nosilcem, kjer je eden od nosilcev identificiran za namene DDV, drugi pa ne?
Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV (1. izdaja)
|
Glede dokazovanja z izjavo stranke in zaslišanjem prič (očeta in moža) je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku obrazložilo, da takega dokazovanja revidentka v davčnem postopku ni predlagala, čeprav jo je zastopal kvalificiran pooblaščenec. Obrazložilo je, da zato dokazov, ki jih je stranka prvič navajala v upravnem sporu, kot nedovoljenih tožbenih novot ni upoštevalo. Takšen zaključek je po presoji Vrhovnega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
|
Revizija je samostojno, izredno pravno sredstvo, kar stranki nalaga, da jo obrazloži tako, da konkretizira v njej predstavljene argumente in s tem Vrhovnemu sodišču omogoči opredelitev do izraženih stališč. Zato ne more zahtevati, da bo Vrhovno sodišče to storilo namesto nje in v tožbi samo poiskalo navedbe, na katere sodišče prve stopnje ni odgovorilo in določilo sporna vprašanja, jih opredelilo kot relevantna in nato o njih še odločilo.Navidezni pravni posel (oziroma pogodba)je posel, ki sta ga stranki sklenili, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla. Stranki želita le v zunanjem svetu prikazati, da je med njima sklenjen takšen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega učinka ne želita. Veljal naj bi le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same. Takšnemu pravnemu poslu manjka poslovna podlaga (kavza) že na njeni najsplošnejši ravni, saj stranki ne prevzameta zaveze opraviti izpolnitveno...
|
Namen vračila davka po 11. členu ZDMV je v preprečitvi kopičenja davka (v različnih državah) zaradi prenosa vozila, zaradi česar je predvideno vračilo plačanega DMV za motorna vozila, ki se v RS ne registrirajo, ker zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo članico EU teritorialno zapustijo njeno ozemlje, a še naprej obstajajo in se bodo tudi uporabljala v prometu, vendar ne na ozemlju RS. Ni pa namen 11. člena ZDMV v povračilu škode (v katero je lahko zajet tudi znesek plačnega DMV), ki zavezancu nastane zaradi uničenja vozil, ki se v prometu ne bodo nikoli (več) uporabljala, ne v RS ne v drugi državi.
Ker primerjana položaja, ko vozila zapustijo ozemlje RS zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo pred prvo registracijo in ko so vozila uničena pred prvo registracijo, nista bistveno enaka položaja, ki bi zahtevala enako obravnavo, stališče sodišča prve stopnje in davčnih organov, da se revidentki plačan DMV za vozila,...
|