Vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na materialnopravnem stališču, da premoženje, ki ga ima davčni zavezanec v tujini, ne tvori davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Nadalje je glede na ureditev, ki jo določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, jasno, da se pri določitvi davčne osnove po predmetnem členu upošteva vse premoženje davčnega zavezanca, torej tudi tisto, ki se nahaja v tujini.
|
Pravni akt, ki ga ustvari mednarodna organizacija je lahko neposredno uporabljiv v državni članici le v primeru, da je država članica na organizacijo prenesla del svojih suverenih pravic, tega pa Republika Slovenija z ratifikacijo Konvencije OECD ni storila. Same Smernice OECD tako za državo članico niso neposredno zavezujoče, kar izhaja že iz notranjih aktov OECD (18. člen Pravil postopka OECD - Rules of Procedure of the OECD).
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da zgolj obstoj stroškov marketinga ne pomeni, da so nastali zaradi izvajanja poslovne strategije. Ta povezava je mogoča ob njeni izkazani vsebini. Ni mogoče ugotoviti kateri strošek je vzročno povezan z izvajanjem poslovne strategije, če ni jasno kaj sploh sodi v poslovno strategijo. Šele takrat, ko je posamezno dejavnost mogoče vsebinsko povezati z njenimi stroški izvajanja, dejstva o njihovi višini postanejo pravno odločilna. Ne, da bi bila izkazana vsebina strategije, ni mogoče sklicevanje...
|
Vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo obračun davka brez Pojasnila k obračunu davka od dobička pravnih oseb kot izvršilni naslov po 145. členu ZDavP-2, ne more biti stvar presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku saj gre za vprašanje, ki se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, ki ga Vrhovno sodišče v revizijskem postopku, kot navedeno v 7. točki obrazložitve te sodbe, ne presoja.Obveznost družbe za upravljanje za plačilo davčne obveznosti vzajemnega sklada po presoji Vrhovnega sodišča izhaja predvsem iz določbe drugega odstavka 135. člena ZISDU-1, po kateri družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada. Na podlagi tega člena je po presoji Vrhovnega sodišča treba zaključiti, da revident, kot družba ki upravlja z vzajemnim skladom B., odgovarja tudi za plačilo obveznosti tega sklada iz naslova davkov.
|
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarni vrednosti, saj gre za odločanje o procesni upravičenosti vložitve zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici (drugi odstavek 88. člena ZDavP-2) in zahteve za ugotovitev ničnosti odločbe.Splošno in načelno vprašanje, ki ga v reviziji navaja revidentka, zahtev za dovoljenost revizije ne izpolnjuje.Revidentka s svojimi splošnimi navedbami, da ima odločitev o plačilu davka zanjo že sama po sebi hude posledice in predstavlja hudo finančno breme, izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazala.
|
Po presoji Vrhovnega sodišča se postopek davčne preiskave časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim - formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, zato pritožnik nima prav, ko uveljavlja, da je davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 pomenila poseben davčni postopek.V tej predpostopkovni fazi se tako (še) ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka.Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o njegovi pravici do vpogleda v dokumente upravne zadeve (vpogleda v spis).Pritožnik utemeljeno navaja, da je s tožbo uveljavljal tudi svoje pravice na podlagi 30. člena in drugih ZVOP-1....
|
Da bi preprečil delitev oziroma drobitev srednje velikih kmetij (samo te so predmet zaščite), je zakonodajalec omejil promet po dveh kriterijih: (1) glede na premoženje (tako, da dovoljuje fizično delitev v obliki odtujitve določene nepremičnine iz zaščitene kmetije, če ta postane del druge zaščitene kmetije ali kmetije oziroma kmetijskega zemljišča v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, če se odtujijo stavbna zemljišča ali zemljišča, ki jih je po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev dovoljeno nakloniti z oporoko) ter (2) glede na pridobitelja (tako, da lahko lastnik zaščiteno kmetijo odtuji v korist katerega od pridobiteljev, določenih z zakonom). V obeh primerih velja še dodatna omejitev, da mora zaščitena kmetija po razpolaganju še nadalje izpolnjevati pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek 18. člena ZKZ). Ti so določeni v prvem odstavku 2. člena ZDKZ, in sicer pogoj velikosti (najmanj 5 ha in...
|
Začel se bo tudi poostren nadzor vulkanizerjev, v decembru pa bodo nadzori usmerjeni predvsem na gostinsko dejavnost ter prodajo na božično novoletnih sejmih.
Tovrstne nadzore je Finančna uprava izvajala že v preteklih letih. Izkušnje kažejo, da nadzorne aktivnosti pozitivno vplivajo na prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti in da je kršitev iz leta v leto manj. Poleg nadzora na izpolnjevanje davčnih obveznosti vpliva tudi obnašanje potrošnikov – vsak posameznik namreč s tem, ko zahteva in vzame račun, pripomore k preprečevanju sive ekonomije ter nelojalne konkurence.
Nadzor bo usmerjen predvsem na kontrolo izdajanja ter davčnega potrjevanja računov ter dela in zaposlovanja na črno. Nadzor bodo izvajali uslužbenci mobilnih oddelkov. V primeru hujših kršitev lahko Finančna uprava RS prepove opravljati dejavnost in zapečati poslovne prostore.
|
ZDavP-2J v slovenski pravni red prenaša Direktivo Sveta (EU) 2016/881 in določa, da mora krovno matično podjetje mednarodne skupine podjetij, ki je rezident v RS in katere letni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred poslovnim letom poročanja znašajo 750.000.000 EUR, v poročilu po državah (CbCR) vsako leto in za vsako jurisdikcijo, v kateri mednarodna skupina deluje, navesti določene finančne in davčne podatke.
ZDavP-2J določa, da se CbCR Finančni upravi RS kot pristojnemu organu predloži najpozneje v 12 mesecih po koncu poslovnega leta. Prvo poročanje bodo morala krovna matična podjetja izvesti za poslovno leto 2016, in sicer najkasneje do 31. 12. 2017. Z drugimi pristojnimi organi v jurisdikcijah, v kateri je ena ali več oseb v sestavi skupine rezident za davčne namene ali opravlja dejavnost prek poslovne enote, bo Finančna Uprava RS podatke iz CbCR poročila prvič avtomatično izmenjala do 30. 6. 2018. Podrobnejša navodila glede načina in oblike dostave informacij Finančni upravi RS, bodo navedena v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
|
|
|
|
|
|
Črtano vprašanje:
Vprašanje 6: Ali sistem notranjega pooblaščanja v eDavkih deluje tudi v procesu eVročanja?
Dodana vprašanja:
Vprašanje 6: Imam SP. Želim, da v mojem imenu dokumente prevzema moj Računovodski servis d.o.o.. Računovodski servis d.o.o. sem zunanje že pooblastila za delo z obrazci v portalu eDavki. Sama namreč nimam urejenega dostopa do portala eDavki. Ali moram dodatno določiti pooblaščenca za vročanje?
Vprašanje 7: Imam SP. Računovodski servis sem zunanje pooblastila za delo z obrazci prek portala eDavki. Sama imam urejen dostop do portala eDavki. Ali moram v tem primeru dodatno določiti pooblaščenca za vročanje?
Vprašanje 8: Imam SP. Želel bi, da se vsi moji dokumenti vročajo mojemu Računovodskemu servisu d.o.o.. V Računovodskem servisu d.o.o. nihče nima izdanega digitalnega potrdila kot zaposlena oseba, ampak uporabljajo digitalna potrdila, ki so izdana na fizično osebo. Te fizične osebe sem že zunanje pooblastil za delo z obrazci v portalu eDavki. Koga v tem primeru določim kot pooblaščenca za vročanje, računovodski servis ali posamezne fizične osebe?
Vprašanje 9: Imam Podjetje d.o.o. in želel bi, da naša tajnica prevzema dokumente v imenu podjetja. Za oddajo vseh obrazcev preko portala eDavki smo že zunanje pooblastili Računovodski servis d.o.o.?
Vprašanje 10: Ali lahko določim pooblaščenca za vročanje, ki bo prevzemal samo dokumente, ki se vročajo v elektronski obliki?
Vprašanje 11: Smo računovodski servis in že imamo zunanje pooblastilo za skupino eVročanje v eDavkih za določene naše stranke. Zanima nas, ali bomo še vedno imeli dostop do dokumentov naših strank (navadno vročenih in osebno vročenih) ali pa nas morajo stranke pooblastiti z novim obrazcem Vročanje-PE?
Pooblaščenec za vročanje (1. izdaja)
|
V skladu z določbami 93. člena novega Zakonu o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16) so do vračila trošarine upravičeni kupci energentov - osebe, ki opravljajo dejavnost in sicer za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon statičnih delovnih strojev, strojev v gradbeništvu, motornih tirnih vozil v železniškem prometu ter žičnic in strojev ter naprav na smučiščih.
Za stroje v gradbeništvu se štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje "Gradbeništvo" v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti.
Tu si lahko ogledate šifrant standardne klasifikacije dejavnosti in pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti.
Pri statičnih delovnih strojih gre za naprave, ki pri svojem delu niso mobilne, se pravi da svojo funkcijo izvajajo na mestu.
Za namene vračila trošarine se med statične delovne stroje uvrščajo tudi mobilno omejeni stroji z naslednjimi značilnostmi:
stroji ne izpolnjujejo pogojev za registracijo za udeležbo v javnem prometu,
med različnimi lokacijami delovišč se premikajo na posebnih vozilih za specialne prevoze,
njihova mobilnost je omejena na zaprto delovišče/gradbišče in služi samo za občasno premikanje po njem,
v času opravljanja svoje funkcije se ne premikajo in delujejo kot statični delovni stroji.
Ne glede na registracijo dejavnosti vlagatelja zahtevka do vračila trošarine niso več upravičene osebe, ki s stroji opravljajo dejavnosti, ki se po standardni klasifikaciji dejavnosti ne uvrščajo v področje "Gradbeništvo" oziroma se ti stroji ne uvrščajo med statične delovne stroje.
|
Davčni zavezanci z registrskimi računi pri KDD, imajo zaradi procesa evropske integracije in uveljavitve enotnih standardov glede izvajanja korporacijskih dejanj na vrednostnih papirjih možnost, da do 1. januarja 2017 delnice prenesejo na trgovalni račun pri članu KDD, jih opustijo ali ne storijo ničesar, pri čemer bodo delnice prenesene na sodni račun. S strani KDD so bili zavezanci o ukinjanju registrskih računov že obveščeni, prav tako zavezance o tem obvešča tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Prenos delnic z registrskega računa na račun pristojnega sodišča po veljavni zakonodaji nima davčnih posledic. Enako velja za opustitev delnic, za katero se odloči zavezanec, saj se opustitev ne šteje za odsvojitev kapitala po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), zato se dobiček oziroma izguba ne ugotavljata. Morebitna izguba, ki jo ima zavezanec zaradi opustitve delnic, tako ne predstavlja izgube, ki po navedenem zakonu zmanjšuje pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala.
Prenos vrednostnih papirjev z ukinjenega registrskega računa zavezanca na njegov trgovalni račun prav tako ni predmet obdavčitve, saj se za obdavčljivo odsvojitev kapitala po ZDoh-2 šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja, podaritev in zamenjava kapitala.
V kolikor pa se zavezanec odloči za prodajo delnic po 20 letih imetništva ali prodajo delnic, ki so bile pridobljene v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij (t.i. certifikatske delnice) pri takšni odsvojitvi ne plača dohodnine od dobička iz kapitala (če gre za prvo odsvojitev). Za prvo odsvojitev se šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Zavezancu v tovrstnih primerih napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ni potrebno...
|
Za uporabnike storitev sistemov eDavki, eCarina in Davčne blagajne, ki potrebujete informacije o delovanju informacijskih sistemov, je na voljo spletna stran Finančne uprave RS fu.gov.si, ki vsebuje tudi aktualne novice o delovanju sistemov. Stran ODIS-FU: obvestila o delovanju informacijskih sistemov omogoča storitev naročanja na novice Vir RSS ( RSS Feed). Ob naročilu na Vir RSS ODIS-FU boste s pomočjo svojega RSS odjemalca obveščeni o delovanju sistemov eDavki, eCarina in Davčne blagajne.
Na svetovnem spletu je na voljo veliko brezplačnih RSS odjemalcev, s katerimi boste lahko pregledovali novice:
• samostojni programi za branje RSS novic (npr. RSS Bandit);
• RSS odjemalci, vključeni v program za elektronsko pošto (npr. Microsoft Outlook);
• RSS odjemalci v okviru spletnih brskalnikov (npr. Chrome Feedbro ali Feed Reader, Firefox Mozilla Simple RSS Reader (SRR), Internet Explorer 11 pa omogoča RSS brez dodatnih nastavitev).
|
Namen izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici, je omejen hierarhični nadzor drugostopnega nadzorstvenega organa nad zakonitostjo aktov prvostopnega organa, ne pa nad zakonitostjo svojih stališč in aktov. Presoja drugostopnega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ po 276. členu ZUP o zakonitosti konkretne prvostopne odločbe, je izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito.Postopek odločanja v zadevi odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 pri tožniku je pravnomočno končan. Pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča določa ZUstS kot specialni predpis. Odločitev sprejeta na podlagi 48. člena ZUstS ima ob smiselni uporabi 43. in 44. člena istega zakona učinek razveljavitve, ki je v tem, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne...
|
Obnova postopka ni možna, ker je bil pozneje sprejet drugačen pravni predpis, ali ker je bila sodna ali upravna praksa o nekem vprašanju pozneje spremenjena. Prav tako ni možna obnova postopka zaradi dejstev, ki so nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba. Kasneje spremenjen predpis ali dejstva, ki so nastala kasneje, so lahko podlaga za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne pa za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov. Sklicevanje na odločbi Ustavnega sodišča U-I-133/2013 oziroma U-I-125/2014 in pravne posledice, ki sta jih prinesli, tako ne more predstavljati veljavnega obnovitvenega razloga iz prvega odstavka 260. člena ZUP oziroma 89. člena ZDavP-2.
|
V konkretnem primeru ni spora o tem, da odločba, s katero bi bilo ugotovljeno preplačilo dohodnine od dobička iz kapitala, ni bila izdana niti ni bila odpravljena odmerna odločba. Dohodnina torej ostaja plačana na podlagi ustrezne pravne podlage in s tem zakonito. To pa obenem pomeni, da ni podlage za vračilo davka na podlagi 97. člena ZDavP-2. Podlage za vračanje tudi ni, kot pravilno ugotavlja že drugostopni organ, na podlagi drugih določb ZDavP-2 oziroma drugih davčnih predpisov, saj primeri, ko bi bilo možno vračilo davka od dobička iz kapitala v zakonu niso posebej določeni. Analogija z uporabo določb o vračilu davka, ki jih vsebuje Zakon o davku na promet nepremičnin in s tem zakon, ki izrecno ureja drugo vrsto davka, pa po presoji sodišča ni možna.
|
V zadevi je odločilno, da je direktor tožeče stranke z računa tožeče stranke v oktobru 2012 dvignil 108.100,00 EUR, za kar ni imel ustrezne pravne podlage niti v okoliščini, da bi šlo za sredstva, porabljena za namene poslovanja podjetja niti, da bi obstajala dejanska posojilna razmerja med tožečo stranko in njenim direktorjem. Sporna gotovina je bila tako po mnenju sodišča dvignjena za zasebne namene direktorja tožnika, kar opravičuje izrek ukrepa iz izpodbijane odločbe.10. člen ZDavP-2 tožnika zavezuje, da davčnemu organu daje resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih slednji potrebuje za pobiranje davka. Tako mora navesti vsa dejstva, na katero opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zavezanci za davek pri vodenju davčnega postopka tako sodelujejo z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in v korist zavezanca. V smislu prvega odstavka 7. člena ZDavP-2 je bil tožnik vnaprej seznanjen s...
|
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri davka na dodano vrednost, zoper katero so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Zato tožeča stranka z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost odločbe o odmeri davka na dodano vrednost, v postopku izvršbe ni mogla uspeti. Iz istega razloga pa navedenih ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi.Pogoj za začetek davčne izvršbe je obstoj izvršilnega naslova. Ko gre za izvršbo obveznosti, naloženih z odločbo o odmeri davka, kot je to v obravnavanem primeru, je izvršilni naslov izvršljiva odmerna odločba. Pritožba po določbah ZDavP-2 (87. člen) namreč ne zadrži izvršitve odmerne odločbe.
|