Sodba Upravnega sodišča UP00072306 z dne 6.6.2023

1. Z izpodbijanima odločbama je bil tožečima strankama za leto 2019 odmerjen in naložen v plačilo davek od premoženja na območju Mestne občine Kranj in sicer od objekta, ki se nahaja na naslovu A., ki se uporablja za stanovanjski namen, površine 234,30 m2, ob vrednosti m2 1.005,62 EUR. Tako B., solastniku navedenega objekta do ½, kot tudi C., solastnici navedenega objekta do ½, je bil davek izračunan od osnove 95.587,72 EUR v znesku 230,35 EUR in od osnove 12.486,35 EUR po stopnji 0,45 % v znesku 56,18 EUR, torej 286,53 EUR za vsako tožečo stranko.

2. V obrazložitvi obeh izpodbijanih odločb prvostopenjski organ pojasnjuje, da se davek od premoženja plačuje na podlagi določb 156. člena Zakona o davkih občanov (v nadaljevanju ZDO) in 384. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki opredeljujeta zavezanca, osnovo in davčne oprostitve, ter na podlagi Pravilnika o valorizaciji zneskov za odmero davkov po ZDO za leto 2019. Zavezanec za davek od premoženja je po določbi 157. člena ZDO lastnik oziroma uživalec. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem. V nadaljevanju se prvostopenjski organ sklicuje še na 158. in 162. člen ZDO ter pojasnjuje osnovo za davek od premoženja ter vrednost točke. Pojasnjuje tudi, da so v skladu s 162. členom ZDO davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž in sicer za 10 let.

....

6. Tožba ni utemeljena.

7. Na podlagi 156. člena ZDO davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki imajo med drugim v lasti stavbe, dele stavb, stanovanj in garaže. V skladu s 157. členom ZDO je zavezanec za davek od premoženja iz 156. člena ZDO lastnik oziroma uživalec.

8. Sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da sta tožeči stranki kot fizični osebi solastnika (vsak do ½) nepremičnine na naslovu A., ki v naravi predstavlja stanovanje. Kljub temu, da tožeči stranki navajata, da je bil davek od premoženja odmerjen od prostorov za počitek oziroma rekreacijo, to iz izpodbijanih odločb ne izhaja. Kot pravilno pojasni toženka, je prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanih odločb zgolj pojasnil, da je osnova za davek od premoženja vrednost stavbe oziroma prostora za počitek, torej je le povzel določbo 156. člena ZDO, iz izreka izpodbijanih odločb pa jasno izhaja, da je predmet odmere davka od premoženja objekt na naslovu A., pri čemer je kot namen uporabe navedeno, da gre za stanovanje z ID številko stavbe ....

Komentar TAXIN:

Sodba Upravnega sodišča pojasni, da ima država pravico do obdavčitve - tudi premoženja, skladno z določili Zakona o davkih občanov. Gre za zakon, ki je bil uveden s pravni red Republike Slovenije na podlagi Ustave RS, ki je zakonodajo iz prejšnje države prenesla v pravni red Slovenije. Po vstopu Slovenije v Eu, pa mora država izvajati zakonodajo, skladno z t.i. primarnim pravom EU, ki predpostavlja izvajanje predpisov ob upoštevanju temeljnih načel pravne države.

Pri Zakonu o davku občanov gre za promer zakona, kjer določbe niso popolnoma jasne oz. razumljive za plačnike davkov na način, da bi v celoti bile zagotovljene pravice, kot so pravice do enakosti pred zakonom (14. člen UStave RS) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS).

Ključna težava zakona je v neenaki obravnavai vseh plačnikov davkov, saj gre za dajatev v pristojnosti lokalne samouprave, ki v Republiki Sloveniji, neenako obdavčuje "občane" z obravnavanim zakonom (ali so vsi plačniki davkov "obravnavani" enako, če vsi občani ne prejmejo odločb?), seveda pa je težava tudi v dejstvu, da pravne osebe navedenega davka ne plačujejo. Druga težava je, da zakon ni jasen z vidika davčne osnove, saj zakon (v delu vrednosti "stavbe oz. prostora za počitek oziroma rekreacijo" na republiški organ, ki je zadolžen za "stanovanjske zadeve"). Prav tako pa je zakon izredno sporen v delu oprostitev, saj je določeno, da lahko stranka uveljavlja 10-letno oprostitev plačila navedenega davka (potrebno je podati VLOGO na FURS!!!!), stranke pa s pravico niso ustrezno seznanjene.

SKLEP: Pravice strank pri odmeri davka od premoženja (stavbe, dele stavb, stanovanja, garaže in prostori za počitek oziroma rekreacijo) je potrebno uveljavljati pravočasno in sicer na način, da se v pristojni občini zagotovi vnos pravilnih podatkov, ki so osnova za odmero navedene dajatve (trenutno je mogoče oprostitev vlagati zgolj pri FURS). V kolikor stranka prejme poziv za sodelovanje v postopku odmere (oz. vloži pravna sredstva na odmero), je potrebno sodelovati v postopku na način, da se podajo ustrezna pravna sredstva, upoštevajo določbo zakona, ki določa, da je mogoče odmero spremeniti, če se podatki predložijo predstojnim organom - pravočasno. 

Davčna obveznost za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena tega zakona nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji. Če je zavezanec stavbo oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo pridobil z gradnjo, nastane davčna obveznost z izdajo dovoljenja za uporabo. Če zavezanec prične stavbo ali prostor za počitek oziroma rekreacijo uporabljati pred izdajo dovoljenja, nastane davčna obveznost s pričetkom uporabe teh prostorov. Nastanek, sprememba ali prenehanje davčne obveznosti se pri odmeri davka upošteva od prvega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je obveznost nastala oziroma prenehala ali je prišlo do spremembe.

NASVET TAXIN: Stranke (lastniki nepremičnin) morajo preveriti ali so podatki, kot izvaja iz odmernih odločb skladni "z dejanskim stanjem".  Ključna je tudi pravilna uveljavitev vseh pravic, kot jih predvideva zakonodaja, še posebej pravica do oprostitve navedenega davka, kar pa je potrebno zagotoviti z VLOGO, ki jo mora podati stranka sama.

Drugo mnenje v davčnih zadevah - mag. Franc Derganc: DDV in načelo nevtralnosti pri gradbeni storitvi (vrata, okna in vse pohištvo) po 76.a. členu ZDDV-1 Kako zavarovati pravice plačnikov davkov v Sloveniji? Kaj pravi GTP-4?