Poveztek: Sodba Vrhovnega sodišča:Evid.št. VS00068626 z dne 28.6.2023
7. Storilec je bil z odločbo o prekršku Finančne uprave z dne 16. 5. 2019 spoznan za odgovornega:
- prekrška po 1. alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1, ker je A. A. omogočil opravljanje dela, ne da bi z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi in ne da bi ga prijavil v obvezna socialna zavarovanja z obrazcem M1;
- prekrška po šestem odstavku 23. člena ZPDZC-1, ker po poteku tridnevnega roka za izdajo pogodbe o zaposlitvi, A. A. ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
3. prekrška po osmem odstavku 23. člena ZPDZC-1, ker v roku petnajst dni ni poravnal vseh obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno in v roku osem dni od poteka roka za plačilo nadzornemu organu ni predložil dokazila, da je poravnal obveznosti za delavca.
8. Davčni organ postopa po ZDavP-2 v postopku pobiranja davkov, ki vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, ter pravice in obveznosti davčnih zavezancev in drugih oseb določenih z zakonom o obdavčenju, ZDavP-2 in ZFU, vendar le v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčnih obveznosti. Čeprav določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na davek, smiselno veljajo tudi za obveznosti iz naslova obveznih socialnih zavarovanj (2. alineja tretjega odstavka 3. člena), v katera so delodajalci dolžni prijaviti delavca in jih zanj tudi obračunavati in vplačevati, je bil storilec v obravnavani zadevi spoznan za odgovornega prekrškov s področja zaposlovanja na črno, torej delovno pravnega področja, ki ga ureja ZPDZC-1. FURS kot davčni organ v obravnavani zadevi postopka zato ni vodil v skladu z zakonom o obdavčenju, ZFU ali ZDavP-2 z namenom ugotovitve in izpolnitve davčne obveznosti zavezanca za davek v smislu prvega odstavka 3. člena ZDavP-2,4 temveč zaradi prekrškov po ZPDZC-1,5 ker storilec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, delavca z obrazcem M1 prijavil v obvezna socialna zavarovanja ter poravnal vseh obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje njegove celotne zaposlitve na črno. Postopek je torej vodil na podlagi ZPDZC-1, ki določa postopek nadzora zaposlovanja na črno (19. člen), ne vsebuje pa določb glede vročanja. Zato je bilo tudi po presoji Vrhovnega sodišča treba v hitrem postopku v obravnavani zadevi glede vročanja dokumentov uporabiti določbe ZP-1, torej smiselno ZUP, ne pa določb glede vročanja ZDavP-2, ker v obravnavani zadevi ne gre za davčni postopek. FURS bi moral v hitrem prekrškovnem postopku po ZPDZC-1 dokumente vročati na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 ob smiselni uporabi 87. člena ZUP, fizični osebi registrirani za opravljanje dejavnosti 91. člena ZUP, osebno v fizični obliki, praviloma pa ob smiselni uporabi 86. člena ZUP v varni elektronski predal, če ima naslovnik registriran elektronski naslov.
9. Glede na navedeno je treba pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da v obravnavni zadevi zaradi nepravilnega vročanje odločbe o prekršku, storilcu v postopku o prekršku niso bila zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, ki jih stranke v postopkih uresničujejo predvsem z možnostjo izjaviti se o vsem procesnem gradivu, vlagati pravna sredstva in izkoristiti plačilo globe v polovičnem znesku.
Komentar TAXIN (mag. Franc Derganc):
Sodba Vrhovnega sodišča obrazloži postopanje davčnega organa, ki deluje na podalgi določil Zakona o preprečevanju del na črno. Bistveni element zakonitega odločanja je tudi vročanje pisanj, ki v konkretnem primeru niso bila izvršena zakonito. Posledično postopek o prekršku ni izpolnil temeljnega jamstva poštenega postopka.
| Plačljiva vsebina | Hitre povezave do obrazcev:
|