Katere pogoje mora izpolnjevati sleherni zakon, da bi ga lahko uvrstili med t.i. ustavno-pravno skladno davčno zakonodajo

ALI

Kateri mehanizmi »pravne države« bi morali biti aktivirani, ko in če spreminjamo ali sprejemamo davčno zakonodajo, primeroma Zakon o individualnih naložbenih računih (ZINR), ki bistveno spreminjajo davčno obravnavo kapitalskih dobičkov, dividend, obresti in drugih, t.i. pasivnih dohodkov fizičnih oseb pri  nas

Ali

Zakaj potrebujemo Zakon o Varuhu za pravice plačnikov davkov in Zakon o davčnem svetovanju (Paket Svoboda) – 2. del

 

 

 

Dne 11.12.2024 je Ministrstvo za finance, na svojih spletnih straneh zapisalo:

Na Ministrstvu za finance smo v javno obravnavo na portalu eDemokracija predložili predlog Zakona o individualnih naložbenih računih, ki smo ga pripravili v skladu s Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030. Z zakonom želimo spodbuditi in poenostaviti dolgoročno varčevanje prebivalstva v finančnih instrumentih.

S predlogom zakona uvajamo individualni naložbeni račun, ki je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja prebivalstva v finančnih instrumentih, razširitvi možnosti za razpršitev prihrankov prebivalstva, razvoju slovenskega trga kapitala in razširitvi virov financiranja gospodarstva.

Namen takšnega računa je posamezniku omogočiti novo naložbeno priložnost za dolgoročnejše varčevanje z razpršitvijo naložb v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov na organiziranem trgu kapitala, pri čemer težimo k enostavnosti uporabe takšnega računa in čim manj administrativnim obremenitvam. Račun bo mogoče odpreti pri ponudnikih finančnih storitev, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in bodo vpisani v register ponudnikov, ki ga bo vodila Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki bo tudi pristojna za nadzor nad temi ponudniki.

Predlog zakona ureja sistem vplačil na takšen račun z natančno določenimi omejitvami. V prvem koledarskem letu po odprtju računa znaša najvišje dovoljeno vplačilo 20.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu pa je vplačilo omejeno na 5.000 evrov. Skupna vsota vseh vplačil v celotnem obdobju trajanja individualnega naložbenega računa ne sme preseči 150.000 evrov.

Predlagamo tudi ugodnejšo davčno obravnavo dohodkov, doseženih prek naložb na tovrstnih računih, in sicer se obdavčitev z dohodnino odloži do časa izplačila donosa, doseženega s sredstvi na računu, na transakcijski račun (priloga osnutka zakona). Dohodnino bo izračunal ponudnik računa kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Odložitev obdavčitve z dohodnino do izplačila donosa z računa in plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem kot dokončnim davkom predstavlja za imetnika računa bistveno administrativno razbremenitev. Izplačilo donosa se obdavči z dohodnino po stopnji 15 odstotkov kot dokončnim davkom, prvo izplačilo z računa po 15 letih od odprtja računa, če v obdobju pred tem ni bilo izplačil z računa, pa se z dohodnino ne obdavči.

Mnenje na predlog zakona lahko v okviru javne obravnave daste do 10. januarja 2025.....

Nekaj malega o teriji obdavčitve (v delu enakosti pred zakonom), ki smo jo z razgradnjo sintetičnosti obdavčitve (in pretirano cedularnostjo), v Sloveniji, očitno opustili:

Horizontal equity

Horizontal equity aims to produce a tax system whereby those on the same income pay the same amount in tax. Most countries, including the USA, take horizontal equity as a starting point for their taxation systems. It can, however, become very difficult to maintain horizontal equity as soon as tax-deductible expenses are introduced.

Vertical equity

Vertical equity aims to ensure that those who earn more pay more. It is compatible with horizontal equity because it is still possible for people in the same situations to be treated in the same way. Vertical equity is also often known as “progressive taxation” because tax levels progress upwards along with income.

• 1.. Uvod

 

Kot izhaja iz predloga obravnavanega predpisa, želi Minister za finance, z novim zakonom, doseči naslednje cilje:

− vzpostavitev pravnega okvira za INR kot novega finančnega orodja za spodbujanje dolgoročnega varčevanja fizičnih oseb v finančnih instrumentih,

− enostavnejše in preglednejše naložbe in upravljanje s finančnimi instrumenti za imetnike INR,

− zagotovitev ustrezne ravni varstva vlagateljev,

− povečanje udeležbe prebivalstva na trgu kapitala − razvoj trga kapitala in s tem razširitev virov financiranja za gospodarstvo.

Predlog zakona temelji (kot izhaja iz obrazložitve) na naslednjih načelih:

• Načelo varstva vlagateljev

Zakon določa jasne pogoje in omejitve za odpiranje in vodenje INR ter obveznosti ponudnikov

INR, s čimer se zagotavlja varnost vlagateljev in njihovih sredstev.

• Načelo preglednosti

Predpisani so jasni pogoji glede dovoljenih finančnih instrumentov, poročanja, vodenja evidenc in nadzora nad poslovanjem z INR.

• Načelo sorazmernosti

Zahteve in omejitve, ki jih zakon nalaga ponudnikom INR in imetnikom računov, so sorazmerne s cilji, ki jih zasleduje zakon.

• Načelo enostavnosti

Zakon stremi k poenostavitvi administrativnih postopkov in zmanjšanju stroškov za končne uporabnike.

 

• 2.. 2. Hitra analiza obrazložitve novega predpisa

 

Kot jer razvidno iz besedila predlaganega zakona, želi predlagatelj, s pomočjo t.i. »individualnega naložbenega računa«:

1. Davčno ugodneje obdavčevati dividende, obresti in kapitalske dobičke, ki se dosegajo  preko t.i. individualnih naložbenih računih (15%, pred zakonom 25%)
2.  izvzeti iz obdavčitve vse transakcije trgovanja s finančnimi inštrumenti, ki se trgujejo preko »svetovnih borz« in ki so trenutno obdavčene in sicer "s stopnjo 0%", v primeru, če se račun prekine po obdobju 15-tih letih investiranja.  

Osnovno »željo« zakona (davčno-ugodnejšo obravnavo) želim izpostaviti zato, ker predlog ne naslavlja »davčnih rešitev« (pove zgolj, da bodo rešitve določene v davčni zakonodaji), ki pa so vsebinsko in v resnici, edini in pravi »motiv« predlagatelja.

Po vsebini gre (oba zakona skupaj) za t.i. davčno-ugodnejše rešitve za t.i. vlagatelje na organiziranih borzah. Povedano drugače, predlagani zakon in sprememba Zakona o dohodnini, bosta zagotovila ZGOLJ to, da bodo vlagatelji – prejeli davčno korist, ki jo trenutna ureditev ne pozna.

Predlog žal ne naslovi ključnih težav t.i. kapitalskega trga pri nas, ki je povezan z nezmožnostjo investiranja prostih sredstev v t.i. mala in srednja podjetja. Tudi v t.i. start-up-e, ali komanditne družbe itd.!

Poleg tega predlog nima ustreznih varovalk, po katerih bi stimulirali investicije v t.i. domača podjetja (kot primeroma to velja v Italiji).

Opozoriti je tudi potrebno, da bi bilo mogoče »pospeševanja vlaganja v t.i. kapitalske trge«, doseči tudi na način, kot je to uredila Hrvaška, kjer velja t.i. oprostitev kapitalskih dobičkov za vse zavezance, ki imajo v lasti vrednosti papirja vsaj 2 leti. Podobno ureditev ima tudi Češka, Slovaška itd.. Povedano drugače, individualni računi so popolnoma nepotrebni, v kolikor bi davčno ugodnejšo ureditev, uredili v Zakonu o dohodnini.

Predlog, ko govori o t.i. posledicah zakona, ne posveča zadostno pozornosti na »stroške vodenja računa« in na vse stroške, povezane z imeplementacijo rešitev pri posrednikih in zavezancih.

Predvsem pa predlog nima izračuna, koliko davkov bo država »izgubila« iz naslova obdavčitve dividend, kapitalskih dobičkov in obresti!

 

• 3.. Ključne težave predloga zakona, kot izhaja iz usmeritev (smernic) AICPA, OECD...

 

Davčno pravna pravila morajo, kot to določa tudi Ustava RS, izpolnjevati osnovne principe, ki zagotavljajo t.i. pošten davčni sistem.

Pošten davčni sistem, na splošno, pa je takrat, ko »zakoni veljajo za vse enako« (ničelna toleranca do sive ekonomije, oz. udejanjanje 14. člena Ustave RS…..) in ko se z javnimi sredstvi ravna »gospodarno« (ničelna toleranca do korupcije in »neuspešnega dela« v javnem sektorju in podjetjih v pretežni državni lasti…).

Da bi »davčni zakoni« izpolnjevali »temeljne principe poštenega davčnega sistema«, so mednarodni forumi oblikovali t.i. kriterije, s katerimi si lahko pomagamo, ko in če želimo ustvariti davčni predpis, ki v največji možni meri udejanja, tudi pravila in načela, kot jih določa naša sodobna ustava. Naj naštejem osnovne principe, kot jih določa OECD:

 

1. Nevtralnost: obdavčitev mora biti nevtralna in pravična, ne glede na »vrsto« investiranja prostih sredstev. V tem smislu nevtralnost pomeni tudi, da davčni sistem dviguje prihodke, hkrati pa zmanjšati diskriminacijo v korist ali proti, katero koli posebno ekonomsko izbiro. To pomeni, da enaka načela obdavčitve bi moral veljati za vse oblike poslovanja, pri tem pa obravnavati posebne značilnosti, ki bi sicer lahko spodkopale enakovreden in nevtralen uporabo teh načel.
2. Učinkovitost: stroški skladnosti poslovanja za plačnike davkov in t.i. upravnimi stroški, morajo biti minimizirani.
3. Gotovost in enostavnost: davčna pravila morajo biti jasna in preprosta razumljena, da »davkoplačevalci vedo, kje so«. Preprost davek olajša razumevanje posameznikom in podjetjem njihovih obveznosti in pravic. Če je davčni predpis kompleksen, prihaja do t.i. agresivnega davčnega načrtovanja, ki lahko povzročijo izgube za gospodarstvo.
4. Učinkovitost in pravičnost: obdavčitev mora ustvariti pravico plačati točen davek, pravočasno, hkrati pa je potrebno minimizirati možnot dvojnega obdavčenja in nenamerne neobdavčitve. Poleg tega potencial za utajo in izogibanje je treba čim bolj zmanjšati. Predhodne razprave v tehnični svetovalni skupini (TAG) so pokazale, da če obstaja razred davkoplačevalcev, ki so tehnično zavezani davku, vendar jim nikoli ni treba plačati davka zaradi nezmožnosti uveljavljanja pravnih pravil (npr, če »se znajdejo«), potem davkoplačevalci lahko menijo, da je davek nepravičen in neučinkovit.
5. Prilagodljivost: davčni sistemi morajo biti prožni in dinamični dovolj, da zagotovijo, da sledijo tehnološkim in komercialnim razvoj dogodkov. Pomembno je, da je davčni sistem dinamičen in dovolj prožen, da zadosti trenutnim potrebam vlad po prihodkih ob stalnem prilagajanju spreminjajočim se potrebam. To pomeni da morajo biti strukturne značilnosti sistema trajne v a spreminjajoč se politični kontekst, vendar dovolj prožen in dinamičen, da omogoča vlade, da se odzovejo, kot je potrebno, da ostanejo v koraku s tehnologijo in komercialni razvoj ob upoštevanju te prihodnosti razvoj bo pogosto težko predvideti.

 

V literaturi in praksi je mogoče zaslediti naslednje kriterije, ki jih mora zagotoviti sleherni davčni predpis, ki ga lahko uvrstimo med t.i. ustavno-pravno pravilno davčno zakonodajo:

1.      Enakost in poštenost – »podobna davčna situacija mora biti podobno obdavčena«. Upravičeno razlikovanje (kjer se z davčno politiko »privilegira« določeno skupino »varčevalcev«) mora biti zelo jasno utemeljeno.
Predlog, kot je predlagan, enakost pred zakonom, dejansko poslabšuje. Tako z vidika »vrste varčevanja« (ne omogočamo vložke v komanditne družbe, ne omogočamo vlaganje v fundacije, ne omogočamo ugodnosti v primeru skladov nepremičnine itd.), kot tudi z vidika »statusa varčevalcev« (varčevanje v višini 20.000 bo zagotovilo zgolj ne transparentno razbijanje premoženja, kar dodatno poveča tveganja, ugodnosti pa bi morale biti zagotovljene večini, ne samo tistim, ki vlagajo v t.i. omejeni organiziran kapitalski trg).

2.      Pravna gotovost - Davčna pravila bi morala jasno določati, kako znesek plačilo določi, kdaj naj bi plačilo davka in kako se izvede plačilo.
Davčni predpis mora odgovoriti (tudi) na vprašanje kako naj določena oseba plača davek, če pa država ne omogoči »imeti račun«, saj slovenske banke zapirajo račune podjetjem in posameznikom, »tudi iz poslovnih razlogov«.
Država mora odgovoriti na vprašanje kako plačati obveznost, če ima oseba »blokiran račun« - npr. plačilo s čeki, gotovino itd.. Pravno gotovost v davčnih predpisih moramo obravnavati v luči materialnih in postopkovnih predpisov ter tudi z vidika izvedbe zakonov. Če nimamo uvedenih ustreznih varovalk za t.i. integritetno sprejemanje zakonodaje in če nimamo uvedenih NOBENIH strokovnih nadzorov nad izvajanjem zakonodaje (nimamo niti evalvacije), potem je jasno da o pravni gotovosti ni mogoče govoriti. Če bi želeli izboljšati pravno varnost oz. gotovost, je potrebno nasloviti vsa ključna vprašanja, že v fazi sprejemanja zakonodaje.
Predlagam tudi uvedbo poročila o navedenem predpisu in sicer v Letnem poročilu FURS, v katerem je potrebno prikazati število dilem, način reševanja dilem, vrsta nadzorov in število nadzorov in predvsem predloge za izboljšave).

3.      Učinkovitost z vidika delovanja davčne administracije in stroškov za plačnike davkov, povezanih z izvajanjem zakonodaje – ali rešitev predstavlja boljše razmerje med pobranimi davki in SKUPNIMI stroški (države in plačnikov davkov).
Predlog nujno potrebuje analizo VSEH stroškov, ki bodo nastali na podlagi izvajanja zakonodaje (tudi stroškov vodenja računov). Predlagam, da se sprejme pravilo, po katerem ne bomo več sprejemali zakonov, ki ne zadovoljijo načelu učinkovitosti (izjeme pa morajo biti v primeru odprave neustavnosti).

4.      Pravna varnost z vidika pravice do celovite, natančne in pravočasne informacije – ali rešitev zagotovi popolno informiranje za vse zavezance in ali rešitev zagotavlja t.i. pravno varnost (ali se pravica do konsistentne uporabe prava zagotovi….).
Dokler pri nas ne uvedemo t.i. RISK MANAGEMENT na nivoju FURS, slovenski plačnik davkov nima zagotovljene pravne varnosti v povezavi s pravico do informiranja. Saj nimamo uvedenih prekluzivnih rokov za FURS, v povezavi s pravico do informiranja. Prav tako nimamo uvedenih naknadnih kontrol, ki bi zagotovile tudi POROČANJE o pravici do informiranja.

5.      Poenostavitve oz. enostavnost davčne privolitve – Ali rešitev predstavlja poenostavitev za vse? Predlagam, da se država uvede brezplačno vodenje računov (AJPES) za vse varčevalce oz. da se stroški poračunajo ob odsvojitvi denarnih sredstev iz računa.
Predlagam, da se navedeni račun uporabi za primere  ko in če oseba nima poslovnega računa pri slovenskih bankah.  

6.      Nevtralnost obdavčitve (ali rešitev zagotavlja enako obravnavo za vse »varčevalce«). Zmanjšanje vpliva davčne zakonodaje na davkoplačevalce odločitve o tem, kako izvesti določeno transakcijo ali je pomembna vključitev v transakcijo.
V koliko rešitev predstavlja »ugodnost« zgolj za eno skupino plačnikov davkov, je potrebno priložiti analizo t.i. upravičenega razlikovanja.

7.      Ekonomska rast in vpliv digitalizacije - Davčni sistem ne bi smel neupravičeno ovirati ali zmanjševati proizvodne zmogljivosti gospodarstva.
Ali predlagani rešitvi neupravičeno ovirata določen del gospodarstva, ki ne bo »deležen davčne ugodnosti«?

8.      Transparentnost  - ali rešitev zagotavlja popolnoma jasne cilje.
Ali plačniki davkov pomen rešitve za državo in plačnike davkov ?

9.      Vpliv na znižanje davčnega razkoraka – ali rešitev zagotavlja znižanje sive ekonomije na navedenem področju? Ali predlog rešuje tudi investiranje slovenskih državljanov preko tujih zasebnih skladov? Ali predlog naslovi tudi dobičke iz naslova trgovanja z digitalnimi, decentraliziranimi verižnimi bloki ?

10.   Odgovornost – ali rešitev viša t.i. davčno moralo in viša t.i. prostovoljno davčno privolitev. Ali zakon »skriva« dejanske motive? »Bistvo odgovornosti je, da morajo biti davčni zakoni jasni, brez »skritih namenov«. Predloge za spremembe je treba celovito objaviti, da se spodbudi razprava o tematiki.

Ali rešitev krepi zaupanje v delo oseb z javnimi pooblastili ?

11.   Učinek na državni propračun – ali rešitev vpliva na t.i. davčne prilive? Koliko prilivov manj, bomo, zaradi zakona, prejeli v državni proračun?

 

• 4.. SKLEP IN PREDLOG

 

Predlog zakona in materialije v zvezi s predlogom ne podajo odgovorov na ključna vprašanja, ki si jih moramo postaviti vedno, ko sprejemamo davčno zakonodajo.

Predlog ne pojasni:

1. Kakšen vpliv bo imel predlog na transfer varčevanja slovenskih fizičnih oseb – na tuje kapitalske trge. Ali je modro stimulirati prenos premoženje fizičnih oseb – na tuje (predvsem ameriški kapitalski trg)?
2. Kakšen vpliv bo imel predlog na stanje premoženja za slovenske investitorje oz. varčevalce z vidika stroškov inštrumenta, glede na to, da ni predviden nadzor nad stroški vodenja računov.
3. Kakšen vpliv bo imel predlog na državni proračun, glede na to, da ni predloženih NOBENIH analiz davčnih prilivov, ki ji - več ne bo (npr. dividende od delnic Krke, saj bodo investorji zagotovo preusmerili naložbe v IVR.....)!
4. Kakšen vpliv bo imel predlog na t.i. poštenost davčnega sistema, saj s t.i. cedularnostjo obdavčitve (brez omejitev za koriščenje ugodnosti – cedularnost obdavčitev ni »pošteno« zagotavljati najvišjim dohodkovnim razredom), pomembno slabimo t.i. socialno državo.
5. Kakšen vpliv bo imel zakon na davčno moralo vseh plačnikov davkov, v kolikor se ugotovi, da rešitev naslavlja zgolj zgornji sloj bogatejših prebivalcev Slovenije.
6. Kakšen vpliv bo imel predlog na ZAUPANJE V INŠTITUCIJE PRAVNE DRŽAVE, če in ko se ugotovi, da država ne razvija trga kapitala v smeri razvoja MIKRO, MALIH in SREDNJIH podjetij v Sloveniji. 80.000 malih in srednih podjetij plačuje preko 80% vseh javnih dajatev pri nas, država pa stimulira razvoj kapitalskega trga, nor. v ZDA....

• 5.. Če bi uvedli VARUHA ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV….

 

Če bi uvedli Varuha za pravice plačnikov davkov, ki mora varovati tudi t.i. SPLOŠNE PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV (pravna pravila morajo biti ustavno-pravno skladna), bi moral predlagatelj sprememb davčne zakonodaje, pripraviti podlage (v obrazložitvi predloga), iz katerih bi pridobili ustrezne odgovore na vprašanja, kot so prikazana v točki 3 tega stališča.

Glede na to, da so že poznani rezultati raziskav (analiza kantonov v Švici), ki so ugotavljale v katerih davčnih sistemih se najboljše udejanja t.i. prostovoljna davčna privolitev, bi moral Varuh, ko in če bi pridobil obravnavani predlog »na mizo«, predvsem in najprej zahtevati široko javno (in iskreno) razpravo. Raziskave so namreč pokazale, da imajo švicarski kantoni, ki imajo višjo stopnjo neposredne demokracije – višjo stopnjo prostovoljne davčne privolitve, je jasno, da bi moral VARUH pričeti tudi z napori po spremembi določil USTAVE RS, ki prepoveduje t.i. naknadni referendum o davkih.

Seveda pa predhodni referendum o davkih – tudi v Sloveniji, ni prepovedan.

Davki so pošteni zgolj takrat, ko so splošno sprejeti in kjer ne prihaja do arbitrarnosti (tako v materialno pravnem, kot, in še posebej, v postopkovno -pravnem smislu) in kjer je enakost pred zakonom, udejanjena v maksimalni možni meri. Vsakršno odstopanje od enakosti pred zakonom, pa mora biti ustrezno obrazloženo in dokazano (upravičeno razlikovanje).

• 6.. Kateri mehanizmi  pravne države, bi se morali »prebuditi«, ko in če želimo, da poštenosti slovenskega davčnega sistema, še dodatno, ne poslabšujemo

 

Imunski sistem pravne države predstavljajo mehanizmi za KREIRANJE pravnih pravil, ki so skladna z Ustavo RS in mehanizmi, ki zagotavljajo ustavnopravno IZVAJANJE pravnih pravil (s strani, predvsem t.i. izvršilne veje oblasti).

Ključni "imunski istem", ki se mora prebuditi v primeru sprejemanja sleherne davčne zakonodaje, ki lahko krši načela in pravila, kot jih ureja Ustava RS, je zagotovo Državni zbor Republike Slovenije.

Če in ko DZ sprejme predpis, ki "krši t.i. pravno državo" (poglablja neenakost...), v praksi, kršitev človekovih pravic odpraviti "šele" Ustavno sodišče. Kršitve pa se šibkejšim strankam v davčnih postopkih "dogajajo" desetletja. 

Ko in če smo sprejeli ustavnopravno pravile davčni predpis, pa mora "država" zagotoviti tudi nadzorne mehanizme nad t.i. pristojnostmi oseb z javnimi pooblastili, ki so dolžni izvajati predpis (npr. FURS). Gre za mehanizme imunskega sistema pravne države, ki zagotavljajo ustavno-pravno pravilno izvajanje davčnih predpisov. Če nimamo uvedenih nadzornim mehanizmov (in se primerom kršitve človekovih pravic v davčnih postopkih izvajajo), potem lahko ponovno ugotovimo, da nam ostane (v smislu odprave neustavnih ravnanj), kot organ imunskega sistema pravne države, ponovno (zgolj) še Ustavno sodišče (v zadnjem obdobju tudi Vrhovno sodišče).

V pogojih, kot veljajo v Sloveniji, kjer nimamo mehanizma varovanja človekovih pravic pri nastajanju zakonodaje, nimamo NOBENIH delujočih mehanizmov za nadzor na izvajanjem prepisov in kjer smo že (očitno) pozabili na t.i. vertikalno in horizontalno enakost, ki bi jo moral zagotoviti sleherni davčni predpis, je popolnoma jasno, da nujno potrebujemo VARUHA ZA PPD, ki bo naslovil tako težave pri nastajanju zakonodaje, kot tudi težave pri izvajanju davčne zakonodaje.

Ali predlog obdavčitve določenih virov dohodnine (dividende, obresti, kapitalski dobiček) z enotno stopnjo (oz. oprostitvijo po 15-tih letih imetništva) lahko predstavlja »dober davčni zakon«, ki bi ga »Karantanci« sprejeli? Da.

Toda »poslušati bo potrebno« (to bi storila, verjetno, tudi Marija Terezija), tudi, ali predvsem , antropologe!

Zakon, ki ga »ljudstvo« ne sprejme (po domače, se jim zakon lahko ne »zdi pošten«), in ki naslavlja primarno »ekonomsko elito« (in ki oprosti plačevanja javnih dajatev tudi za tiste, ki bi morali plačati, če bi upoštevali načela poštenosti davčnega sistema, do 50%), verjetno ne bo doživel »dolge dobe trajanja«.

 

 

Mag. FRANC DERGANC, 13.12.2024