Sodišče pritrjuje tožnikovi materialno pravni razlagi pojma neprekinjenosti iz 2. točke prvega odstavka 45.a člena ZDoh-2. Treba je namreč upoštevati, da zakonsko besedilo pogojuje uveljavitev posebne davčne osnove s trajanjem napotitve, ki mora biti neprekinjeno več kot 30 dni. Pri tem pa trajanja napotitve ni mogoče apriorno enačiti z (delovnim) časom, ki ga napotitev zajema, saj to že jezikovno iz besedila zakona ne izhaja. Trajanje napotitve oz. pogodbe o napotitvi in dnevna, tedenska oz. mesečna delovna obveznost, ki jo ima tako napoteni delavec, sta namreč dve različni delovno pravni kategoriji. V posledici enačenja teh dveh kategorij tožena stranka zavzame stališče, da je potrebno, z vidika priznanja pravice do posebne davčne osnove, različno obravnavati delavca, ki je v Slovenijo napoten za 40 % svojega delovnega časa, in delavca, ki bi bil v Slovenijo napoten za enako število število delovnih ur, vendar bi te ure predstavljale njegovo celotno delovno...
|
Tožniku sta bila odmerjena dva davka - davek na dediščino ter dohodnina od kapitalskega dobička. Gre torej za dva različna davka, pri čemer sploh ni nujno, da pride do odmere drugega (denimo če tožnik podedovanega premoženja ne bi odsvojil). Zato je tudi po naziranju sodišča treba vsako od teh dveh davčnih odmer obravnavati ločeno. Seveda pa je tožnikov premislek „pod črto“, tj. koliko enot denarja bo plačal za vse davke odtlej, ko je posamezno nepremičnino pridobil, pa dotlej, ko jo je odsvojil, razumljiv in legitimen. Zato bi bil moral in mogel že spočetka paziti na ustrezno ugotovitev vrednosti, od katere mu je bil odmerjen davek na dediščino, saj se po 98. členu ZDoh-2 za nabavno vrednost kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila.
Glede na navedeno je po presoji sodišča utemeljeno razlogovanje davčnega...
|
Glede na opredelitev navideznih in prikritih poslov sodišče pritrjuje tožniku, da izpodbijana odločba v tem pogledu ni jasna oz. ne vsebuje vsega, kar bi za zaključek o tem, da je šlo v obravnavanem primeru za takšne (relativno navidezne) posle, morala vsebovati. Za sklep o navideznosti je namreč bistvena ugotovitev prave pogodbene volje strank; davčni organ mora ugotoviti okoliščine in namen pogodbenih strank, kar je v prvi vrsti dejansko vprašanje, ki se presoja na podlagi na podlagi različnih objektivnih dejstev in okoliščin, ki kot indici kažejo, ali je določen posel nastal ali ne, davčni organ pa mora na podlagi takšnega ugotovitvenega postopka ustrezno opredeliti oz. kvalificirati prikriti posel, ki sta ga stranki resnično sklenili, saj ga šele nato lahko obdavči skladno z davčnim zakonom.
|
Glede na zakonsko določbo tretjega odstavka 172. člena ZUTD je tožniku morala odvzeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbrisati iz registra. Iz opisanega dejanskega stanja namreč nedvoumno in s strani tožnika neprerekano izhaja, da več čas svojega opravljanja dejavnosti kot delodajalec za zagotavljanje dela ni imel poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti, kar DDV nedvomno je.
Tožnikovo naziranje, da bi poleg objektivnega moral biti izkazan tudi subjektivni element ter da naj se zaustavi izvršitev sankcij iz izpodbijane odločbe, zato ni na mestu. Ta zadeva namreč ni prekrškovna zadeva oz. ne gre za kaznovalni postopek, v katerem bi se izrekale sankcije, za kar bi morala biti podana (subjektivna) odgovornost in kjer bi bila potrebna sorazmernost pri odmeri sankcije.
|
Sklicevanje tožeče stranke na določbe 44. člena ZDoh-2 ne vzdrži pravne presoje. V konkretnem primeru namreč razmerje, sklenjeno med tožečo stranko in čuvajem B. B. in C. C. za opravljanje omenjene službe nedvomno ni bilo delovno in zato zanj ne velja izvzem povračila stroškov v zvezi z delom iz davčne osnove (dohodka iz delovnega razmerja), ki je določen v 3. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in kot se uveljavlja v tožbi. Pač pa po presoji sodišča ni v zadostni meri ugotovljeno, za kakšno oziroma za katero razmerje po določbah ZDoh-2 gre in kakšna je v posledici obdavčitev. Tako tožena stranka ugotavlja, da organ prve stopnje pri odločanju ni pravilno uporabil določb (38. in 108. člena) ZDoh-2 ter da je napačno tudi njegovo stališče, da je delo čuvajev pridobitne narave in da mora biti kot takšno obdavčeno.
|
Zakonska ureditev, ki se tiče obdavčenja zadevnih odškodnin po ZDoh-2 in ZDavP-2, in na katero se pravilno sklicujeta davčna organa v izpodbijani in drugostopenjski davčni odločbi, je in je bila tudi v času, ko so bila opravljena izplačila, dovolj jasna in nedvoumna. Tožeča stranka je bila torej kot plačnik davka dolžna ob izplačilu odškodnin obračunati davčni odtegljaj in ga plačati.
Kot plačnik davka in s tem zavezanec za davek je bila dolžna na prvem mestu slediti davčnemu zakonu. Sodna praksa, čeprav ustaljena in priznana s strani najvišjega sodišča, namreč ni zavezujoč pravni vir, temveč je to zakon. Zato bi tožeča stranka morala ravnati skladno z zakonom, česar pa ni storila in se ji zato utemeljeno odmeri davek z izpodbijano odločbo.
|
V obravnavani zadevi davčni organ in toženka ne upoštevata, da je v tožnikovem primeru druga podlaga v tem, da koristi ugodnosti dela s skrajšanim delovnim časom iz naslova starševstva. Davčni organ in toženka pri razlagi namreč nista upoštevala, da gre pri tožniku zaradi koriščenja starševskega dopusta za specifično situacijo in nista preverjala izpolnjevanja pogoja iz 59. člena ZDoh-2 v povezavi z določbami 50. člena ZSDP-1 in 67. členom ZDR-1, kar je po presoji sodišča v tej specifični konkretni situaciji potrebno.
Po presoji sodišča sta davčni organ in toženka prezrla, da je smisel starševskega dopusta v primeru, kot je tožnikov, v tem, da se ga glede pravic iz socialnega zavarovanja izenači s tistimi delavci, ki delajo polni delovni čas, kar je po presoji sodišča treba upoštevati tudi v konkretnem primeru na davčnem področju, saj se drugače izniči takšna določba socialnega predpisa, ob tem, da davčni predpis (ZDoh-2) posebej ne...
|
V predmetnem postopku (glede na ugotovitve pritožbenega organa v odločbi z dne 7. 10. 2020) je bilo ugotovljeno, da so bile terjatve v višini 534,94 EUR poravnane, zato se skladno z navedenim izvršba ne opravi. Ker je bil davčni dolg tožnice poravnan, je davčni organ na podlagi točke 1 prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep.
|
Tožeča stranka s tožbo izpodbija zgolj obrestni del odločitve. Sporen je namreč znesek obresti, ki znaša 1,50 EUR in kar po presoji sodišča pomeni, da gre za znesek, ki je očitno zanemarljive narave nasploh in ki je, z ozirom na odmerjeni davek in (nesporno) višino dohodka, očitno zanemarljiv tudi za tožnico.
Tožnica sicer v tožbi izpostavlja vrsto pravnih vprašanj, ki zadevajo obračunavanje obresti v primeru samoprijave in s tem obračun obresti, ki je bil opravljen (na podlagi drugega odstavka 63. člena ZDavP-2) v konkretnem primeru. Vendar pa zatrjevanje pomanjkljivosti zakonske ureditve kot takšne še ne vzpostavlja domneve, da gre za pomembna pravna vprašanja. Da bi bila pomembna v smislu citirane določbe zakona, bi morala biti pomembna tako za tožnico kot nasploh za zavezance, ki jih določba naslavlja. Tako pa tožnice obračun obresti, ki je bil opravljen na podlagi sporne določbe, očitno ni prizadel in zato izpostavljenih...
|
Določilo 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 zagotavlja, da so v polje obdavčljivosti vključeni vsi dohodki, ki ustrezajo splošnemu pojmu dohodka, kot ga opredeljuje 15. člen ZDoh-2, vendar jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od konkretneje navedenih vrst dohodkov ali v katerega od povsem specifičnih tipov prejemkov, ki jih ZDoh-2 opredeljuje kot obdavčljive dohodke - gre za krovno določbo. Dohodek je pri tem treba razumeti v pomenu, kot ga ima ta beseda v splošnem jeziku. Prav tako pa dohodek povečuje premoženje davčnega zavezanca.
|
Sodišče se ne strinja s tožnico, da je toženka ravnala v nasprotju z določbo 242. člena ZUP izdajala nadomestne sklepe na nadomestne sklepe in postopala mimo vseh rokov, zato očitke o bistvenih kršitvah določb postopka ne vidi. Netočne so tudi tožbene navedbe, da izpodbijani sklep ni nadomestna odločba po 242. členu ZUP iz razloga, da je dejansko nespremenjena, saj se glavnica celo zviša in da pri tem ni mogoče ugotoviti izvršilnega naslova.
|
V obravnavni zadevi se tožniku odmerja davek od premoženja za leto 2018. Glede na zakonsko določbo 158. člena ZDO, bi moral tožnik na naslovu v Žirovnici bivati celotno leto 2017, da bi bil upravičen do znižanja davčne osnove. Kot je že pojasnil pritožbeni organ, je iz uradnih evidenc izhajalo, da ima tožnik prijavljeno stalno bivališče na naslovu ..., Mojstrana. Breme dokazovanja, da je dejansko stanje drugačno od tistega, ki izhaja iz uradnih evidenc, pa je, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 76. člena ZDavP-2, na davčnem zavezancu, to je tožniku. Tožnik je torej tisti, ki mora dokazati, da je celotno leto 2017 dejansko stalno bival na naslovu v Žirovnici in ne na naslovu v Mojstrani, kjer je imel prijavljeno stalno bivališče.
|
Ker je bila pritožba s sklepom organa druge stopnje zavržena iz procesnih razlogov, drugostopenjski davčni organ pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe vsebinsko ni presojal in zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V tem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijala prvostopenjska davčna odločba. Tožeča stranka bi morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele ko bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski davčni organ o pritožbi odločil po vsebini, tožeča stranka pa z odločitvijo ne bi bila zadovoljna, bi zoper odmerno odločbo kot akt prve stopnje lahko vložila tožbo v upravnem sporu.
|
V kolikor tožnica s sklicevanjem na drugi odstavek 76. člena ZDavP-2 zasleduje razlago, po kateri naj bi sklep o davčni izvršbi vseboval tudi analitične izračune za vsak znesek, ki se po seznamu izvršilnih naslovov terja od davčnega dolžnika, sodišče ugotavlja, da 151. člen ZDavP-2 davčnemu organu ne nalaga te obveznosti. Analitičnemu prikazu terjatev in obveznosti ter njihovemu spreminjanju je namenjena knjigovodska evidenca, ki jo davčni organ vodi po 63. členu ZFU.
|
S 1. 1. 2017 je začela veljati novela ZDoh-2R, s katero je bil 7. členu ZDoh-2 dodan nov drugi odstavek, ki se nanaša na vprašanje dvojnih rezidentov. V drugem odstavku 7. člena zakon določa, da se zavezanec ne glede na 6. člen ZDoh-2 šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. Glede na spremenjen zakon in podane ugovore je torej treba ugotavljati tudi morebitno izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 7. člena ZDoh-2. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
|
Zgolj dejstvo, da sta bila na podlagi navedenega posla družbenika zavezana plačati manj davka kot v primeru, če bi jima družba izplačala dobiček, po stališčih sodne prakse ne omogoča uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj taka posledica ne pomeni neupravičene davčne koristi, kot enega od pogojev za utemeljitev zlorabe. Tudi dejstvo, da gre za posel, sklenjen med povezanimi osebami, samo po sebi ne povzroča davčne nedopustnosti takega pravnega posla, saj že iz njegove pravne narave izhaja, da gre za prodajo poslovnih deležev s strani družbenika (oziroma več družbenikov) njegovi lastni družbi.
|
Poročevalske finančne institucije morajo informacije sporočati v skladu z navodili za dostavo, ki so objavljena v Prilogi 18 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 30/17).Finančne institucije, ki prvič oddajajo FATCA sporočilo Finančni upravi RS, morajo pri vzpostavitvi komunikacijskega kanala urediti sledeče:Pred začetkom poročanja je potrebno v sistem eDavki (preko dokumenta Edp-PriSP na portalu eDavki) registrirati strežniški certifikat finančne institucije, ki bo izmenjevala podatke o finančnih računih. Navodila za registracijo so v prilogi Tehničnega protokola, ki je objavljen na spletni strani FURS v razdelku Tehnične informacije, v zip datoteki Tehnične zahteve za pošiljanje informacij Finančni upravi Republike Slovenije (v primeru težav se finančne institucije lahko obrnejo na tehnično podporo eDavki: sd.fu(at)gov.si). Po uspešni registraciji morajo finančne institucije na naslov sd.fu(at)gov.si poslati obvestilo (prosti tekst), da je registracija certifikata uspela (pri tem naj finančne institucije navedejo številko Edp-PriSP dokumenta, ki so ga oddale preko portala eDavki oziroma davčno številko institucije, ki je oddala dokument). FURS namreč na podlagi tega obvestila strežniški certifikat ustrezno aktivira, o čemer finančno institucijo preko elektronske pošte tudi obvesti.Finančna institucija za izmenjavo podatkov uporabi spletno storitev ZBS_B2BService, verzijo 2.12.Finančna institucija mora uvoziti FURS B2B profil. Profil za produkcijsko okolje je objavljen na spletni strani FURS v razdelku Tehnične informacije, v zip datoteki Tehnične zahteve za pošiljanje informacij Finančni upravi Republike Slovenije. Hkrati je potrebno preveriti, da je ustrezno uvoženo vmesno (intermediate) (Entrust Certification Authority - L1M) in root (Entrust Root Certification Authority - G2) potrdilo v trusted store in da ima aplikacija ZBS dostop do le-tega. Le-ta se lahko prenese z uradne strani...
|
Poročevalske finančne institucije morajo informacije sporočati v skladu z navodili za dostavo, ki so objavljena v Prilogi 18 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 30/17).Finančne institucije, ki prvič oddajajo FATCA sporočilo Finančni upravi RS, morajo pri vzpostavitvi komunikacijskega kanala urediti sledeče:Pred začetkom poročanja je potrebno v sistem eDavki (preko dokumenta Edp-PriSP na portalu eDavki) registrirati strežniški certifikat finančne institucije, ki bo izmenjevala podatke o finančnih računih. Navodila za registracijo so v prilogi Tehničnega protokola, ki je objavljen na spletni strani FURS v razdelku Tehnične informacije, v zip datoteki Tehnične zahteve za pošiljanje informacij Finančni upravi Republike Slovenije (v primeru težav se finančne institucije lahko obrnejo na tehnično podporo eDavki: sd.fu(at)gov.si). Po uspešni registraciji morajo finančne institucije na naslov sd.fu(at)gov.si poslati obvestilo (prosti tekst), da je registracija certifikata uspela (pri tem naj finančne institucije navedejo številko Edp-PriSP dokumenta, ki so ga oddale preko portala eDavki oziroma davčno številko institucije, ki je oddala dokument). FURS namreč na podlagi tega obvestila strežniški certifikat ustrezno aktivira, o čemer finančno institucijo preko elektronske pošte tudi obvesti.Finančna institucija za izmenjavo podatkov uporabi spletno storitev ZBS_B2BService, verzijo 2.12.Finančna institucija mora uvoziti FURS B2B profil. Profil za produkcijsko okolje je objavljen na spletni strani FURS v razdelku Tehnične informacije, v zip datoteki Tehnične zahteve za pošiljanje informacij Finančni upravi Republike Slovenije. Hkrati je potrebno preveriti, da je ustrezno uvoženo vmesno (intermediate) (Entrust Certification Authority - L1M) in root (Entrust Root Certification Authority - G2) potrdilo v trusted store in da ima aplikacija ZBS dostop do le-tega. Le-ta se lahko prenese z uradne strani...
|
Poročevalske finančne institucije morajo informacije sporočati v skladu z navodili za dostavo, ki so objavljena v Prilogi 18 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 30/17).Finančne institucije, ki prvič oddajajo FATCA sporočilo Finančni upravi RS, morajo pri vzpostavitvi komunikacijskega kanala urediti sledeče:Pred začetkom poročanja je potrebno v sistem eDavki (preko dokumenta Edp-PriSP na portalu eDavki) registrirati strežniški certifikat finančne institucije, ki bo izmenjevala podatke o finančnih računih. Navodila za registracijo so v prilogi Tehničnega protokola, ki je objavljen na spletni strani FURS v razdelku Tehnične informacije, v zip datoteki Tehnične zahteve za pošiljanje informacij Finančni upravi Republike Slovenije (v primeru težav se finančne institucije lahko obrnejo na tehnično podporo eDavki: sd.fu(at)gov.si). Po uspešni registraciji morajo finančne institucije na naslov sd.fu(at)gov.si poslati obvestilo (prosti tekst), da je registracija certifikata uspela (pri tem naj finančne institucije navedejo številko Edp-PriSP dokumenta, ki so ga oddale preko portala eDavki oziroma davčno številko institucije, ki je oddala dokument). FURS namreč na podlagi tega obvestila strežniški certifikat ustrezno aktivira, o čemer finančno institucijo preko elektronske pošte tudi obvesti.Finančna institucija za izmenjavo podatkov uporabi spletno storitev ZBS_B2BService, verzijo 2.12.Finančna institucija mora uvoziti FURS B2B profil. Profil za produkcijsko okolje je objavljen na spletni strani FURS v razdelku Tehnične informacije, v zip datoteki Tehnične zahteve za pošiljanje informacij Finančni upravi Republike Slovenije. Hkrati je potrebno preveriti, da je ustrezno uvoženo vmesno (intermediate) (Entrust Certification Authority - L1M) in root (Entrust Root Certification Authority - G2) potrdilo v trusted store in da ima aplikacija ZBS dostop do le-tega. Le-ta se lahko prenese z uradne strani...
|
Poročevalske finančne institucije morajo informacije sporočati v skladu z navodili o dostavi, ki so objavljena v Prilogi 20 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 85/16 in 30/17). Finančne institucije, ki prvič oddajajo CRS poročilo Finančni upravi RS, morajo pri vzpostavitvi produkcijskega komunikacijskega kanala ZBS_B2B za dostavo CRS sporočil urediti sledeče:Pred začetkom poročanja je potrebno v sistem eDavki (preko dokumenta Edp-PriSP na portalu eDavki) registrirati strežniški certifikat finančne institucije, ki bo izmenjevala podatke o finančnih računih. Navodila za registracijo so v prilogi Tehničnega protokola, ki je objavljen na spletni strani FURS v razdelku Tehnične informacije (v primeru težav se finančne institucije lahko obrnejo na tehnično podporo eDavki: sd.fu(at)gov.si). Po uspešni registraciji morajo finančne institucije na naslov sd.fu(at)gov.si poslati obvestilo (prosti tekst), da je registracija certifikata uspela (pri tem naj finančne institucije navedejo številko Edp-PriSP dokumenta, ki so ga oddale preko portala eDavki oziroma davčno številko institucije, ki je oddala dokument). FURS namreč na podlagi tega obvestila strežniški certifikat ustrezno aktivira, o čemer finančno institucijo preko elektronske pošte tudi obvesti.Finančna institucija za izmenjavo podatkov uporabi spletno storitev ZBS_B2BService, verzijo 2.12.Finančna institucija mora uvoziti FURS B2B profil. Profil za produkcijsko okolje je objavljen na spletni strani FURS v razdelku Tehnične informacije. Hkrati mora finančna institucija preveriti, ali ima ustrezno uvoženo vmesno (intermediate) (Entrust Certification Authority - L1M) in root (Entrust Root Certification Authority - G2) potrdilo v trusted store in da ima aplikacija ZBS dostop do le-tega. Le-ta se lahko prenese z uradne strani izdajatelja
May 8, 2023
|