- Vprašanje 309: Ali je pravilno, da je na avtomatu za prodajo storitev (npr. parkomatu) tipka za izpis računa (Avtomat izpiše račun le v primeru, če kupec s pritiskom na tipko zahteva izpis le-tega)?
|
Sedmi odstavek 97. člena ZTro-1 namreč določa, da se dobava in poraba energentov za namene iz 2. in 3. točke prvega odstavka 97. člena ZTro-1, ne glede na vrsto tehnologije in način izgorevanja energenta, šteje kot poraba goriva za ogrevanje. Kljub navedenem pa ZTro-1 ne omejuje, da se energent, za katerega je bila obračunana in plačana trošarina za namen pogona, ne sme uporabiti v napravi za ogrevanje.
V skladu z osmim odstavkom 97. člena ZTro-1, lahko upravičenec iz 2. in 3. točke prvega odstavka 97. člena ZTro-1, uveljavlja oprostitev s pridobitvijo dovoljenja za oproščenega uporabnika ali kot vračilo plačane trošarine. V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZTro-1, se pri izračunu zneska za vračilo trošarine, uporabita znesek in stopnja oziroma znesek trošarine, veljaven na dan, ko je bila trošarina obračunana, oziroma na dan nabave trošarinskih izdelkov, navedenem na računu, s katerim upravičenec dokazuje, da je trošarinske izdelke nabavil s plačano trošarino. Imetnik naprav za proizvodnjo električne energije ali naprave za kogeneracijo, ki pridobi in uporabi energent, za katerega je bila trošarina plačana ali po stopnji za ogrevanje ali po stopnji za pogonski namen, uveljavi vračilo trošarine v višini zneska plačane trošarine. Če pa je imetnik naprave za proizvodnjo električne energije ali naprave za kogeneracijo imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika in pridobiva energente v režimu odloga, se pri določitvi instrumenta zavarovanja plačila trošarine upošteva vrsta energenta (energent namenjen za pogona ali za ogrevanje).
|
Z uveljavitvijo novega Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, v nadaljevanju ZTro-1) so se spremenili pogoji za vračilo trošarine za avto mešalec betona (hruško). Po starem zakonu (54.a člen Zakona o trošarinah - Uradni list RS, št. 97/10 s spremembami) se je to vozilo pripoznalo kot "stroj v gradbeništvu", posledično so upravičenci uveljavljali vračilo trošarine za industrijsko komercialni namen. Glede na določbe 93. člena ZTro-1, ki opredeljuje stroje v gradbeništvu kot stroje, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje "Gradbeništvo", v skladu s predpisom, ki ureja Standardno klasifikacijo dejavnosti, se to vozilo ne more več pripoznati kot stroj v gradbeništvu. Storitev prevoza betona z avto mešalcem za prevoz betona z izčrpavanjem na gradbišču se v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti uvršča v področje H - Promet in skladiščenje, podrobneje v 49.410 – Cestni tovorni promet. S tem niso več izpolnjeni pogoji za vračilo trošarine za industrijsko komercialni namen v skladu z določbami prvega odstavka 93. člena ZTro-1. Upravičenci lahko uveljavljajo vračilo trošarine v skladu z določbami 95. člena ZTro-1 (vračilo trošarine za komercialni prevoz).
|
V skladu s spremembo določbe prvega odstavka 283. člena ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 63/16) mora plačnik davka davčni odtegljaj in prispevke za socialno varnost izračunati in odtegniti ob obračunu dohodka, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. Navedena določba se začne uporabljati 1. januarja 2017. Zaradi tega se spreminja programska podpora za knjiženje REK in PNiPD obrazcev in jih ni mogoče predčasno oddati za datume izplačila od 1.1.2017 dalje.
|
Aplikacija za vnos VIR.VDC bo uporabnikom na voljo od 22.12.2016 dalje, zato se rok za predložitev datoteke VIR.VDC podaljša do 15.1.2017.
|
Na BETA eDavkih so za potrebe testiranja in implementacije sprememb XML struktur za REK-1 obrazec nameščene nove sheme individualnih REK obrazcev (iREK), ki bodo v produkciji od 22. 12. 2016 dalje. Spremembe bodo implementirane zaradi dopolnitev kontrol na iREK za potrebe poročanja podatkov za sestavo M-4 Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. XML shema za iREK se spreminja za obrazce REK-1 (1001, 1003, 1090, 1091, 1095, 1098, 1100, 1101, 1102, 1103, 1107, 1110, 1111, 1122, 1130, 1132 in 1150), predložene prek eDavkov od 22.12.2016 dalje, in sicer ne glede na datum izplačila dohodka.
Kontirani obrazci z vsemi spremembami so objavljeni na spletni strani betaedavki.
Primer: za zgoraj navedene vrste REK obrazcev, ki bodo vsebovali tudi podatke o razliki do najnižje osnove za plačilo prispevkov v polju M08, bo po novi XML shemi treba poročati v skladu s spodaj navedenimi pravili:
XML za iREK, vložen prek eDavkov do vključno 21.12.2016 (za vsa izplačila, vključno za mesec december 2016):
200.00
XML za iREK, vložen prek eDavkov od vključno 22.12.2016 dalje(za vsa izplačila, vključno za mesec december 2016):
200.00
XML za iREK, vložen prek eDavkov za izplačila dohodkov za mesec januar 2017 in dalje
200.00
2017-01-01
2017-01-31
Dopolnjene kontrole v zvezi s spremembami v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Ur. l. RS, št. 60/2016) veljajo za izplačila dohodka za mesec januar 2017 in dalje (polje 011 na zbirnem REK-1 obrazcu), zato se zaradi predčasne objave XML sheme na produkcijskem okolju eDavki za uporabnike XML shema v poljih M03, M05 in M08 spreminja na način, predstavljen v zgornjem primeru.
|
|
|
Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da je Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v neskladju z Ustavo, v kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Navedeno pomeni, da je po metodi množičnega vrednotenja nepremičnin ugotavljanje vrednosti nepremičnin v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči dovoljeno. Stranka oziroma upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa lahko dokazuje, da je vrednost premoženja drugačna (nižja).
|
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2J se zaradi razveljavitve Direktive Sveta 2003/48 (Obrestne direktive) z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti razveljavlja 10. podpoglavje I. poglavja petega dela Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2, ki določa obveznost dajanja podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti s strani plačilnih zastopnikov. Pri tem pa se v skladu s prehodno določbo 69. člena ZDavP-2J še naprej uporabljata določbi 350. in 351. člena ZDavP-2 v zvezi z dajanjem podatkov od dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jih v letu 2016 dosegajo upravičeni lastniki po mednarodnih pogodbah o obdavčevanju dohodka od prihrankov, ki jih je sklenila Republika Slovenija in se začasno uporabljajo ali veljajo ( seznam je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za finance).
V skladu z navedenim plačilnim zastopnikom v letu 2017 preneha obveznost dajanja podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti, ki so jih bili v skladu s četrtim odstavkom 350. člena ZDavP-2 dolžni davčnemu organu poročati do 28. februarja tekočega leta v zvezi s plačilom dohodka od prihrankov, ki so bila opravljena ali prejeta oziroma zagotovljena v preteklem letu. Glede na to, da se sporazumi o obdavčevanju dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jih je sklenila Republika Slovenija z nizozemskimi Antili, Arubo in Anguillo, še vedno uporabljajo v odnosih med Republiko Slovenijo in St. Maartenom, Arubo in Anguillo, morajo plačilni zastopniki v skladu z določbo 350. in 351. člena ZDavP-2 dohodke od prihrankov v obliki plačil obresti, ki jih v letu 2016 dosegajo upravičeni lastniki teh jurisdikcij, še vedno poročati davčnemu organu.
|
|
Obveščamo vas, da bo namestitev novega strežniškega potrdila za sistem eDavki izvedena v sredo, 30. 11. 2016, ob 13. uri.
Vse uporabnike eDavkov, ki uporabljate lastne aplikativne rešitve prosimo, da preverite delovanje aplikacij v testnem sistemu Beta eDavkiin po potrebi v ustrezne shrambe potrdil (truststore) namestite korenska potrdila izdajatelja Comodo.
Korenska potrdila izdajatelja Comodo so na voljo na tej strani.
Za uporabo ZBS_B2B kanala na Beta eDavki je potrebno uporabiti nov profil. Več informacij in profil je objavljen na strani.
|
V skladu s spremembo določbe prvega odstavka 353. člena ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 63/16) mora zavezanec za prispevke za socialno varnost predložiti obračun prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu, plačati pa najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Navedena določba se začne uporabljati 1. januarja 2017. Zaradi tega se spreminja programska podpora za oddajo obračunov OPSVZ/OPSVL in zato ni mogoče predčasno oddati obračune OPSVZ/OPSVL za mesec december 2016.
|
Med stroške, ki povečujejo vrednost kapitala ob pridobitvi, se skladno z 98. členom ZDoh-2 všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Glede na navedeno mora davčni zavezanec, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo, dokazati, da so ti stroški dejansko nastali in da jih je plačal zavezanec (tretji odstavek 76. člena ZDavP-2). Stališče tožnika, po katerem se strošek v ocenjeni vrednosti prizna že na podlagi ugotovitve, da je bila obnova nepremičnine izvedena, je zato v nasprotju z zakonskim besedilom.
|
Dovolj je, da se v izpodbijanem sklepu ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Glede na višino pričakovane davčne obveznosti pa je tudi pričakovati, da bo tožnik v skladu z 68.a členom ZDavP-2 bistveno presegel predpisanih 50.000,00 EUR za izdajo konkretnega sklepa. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati ali dodatno zavarovanje iz 120. člena ali pa zavarovanje sprostiti po 122. členu ZDavP-2.
|
Pogoja za zavarovanje, ki se uvede po uradni dolžnosti, sta dva, in sicer neizpolnjena davčna obveznost ter višina pričakovanega davčnega dolga, glede katerega se, glede na konkretno določbo in tudi siceršnjo zakonsko ureditev, že glede na njeno višino (nad 50.000,00 EUR) domneva, da bo ob nastopu obveznost njeno plačilo onemogočeno ali precej oteženo. Zato je po mnenju sodišča dovolj, da se v izpodbijanem sklepu zgolj ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to tudi storjeno v konkretnem primeru. Subjektivne nevarnosti za domnevno neizpolnitev pričakovane davčne obveznosti zato ni potrebno izkazovati.
|
Pravilno in skladno s 102. členom ZDoh-2 je upoštevati kot datum odsvojitve delnic datum sklenitve družbene pogodbe. Družba se ustanovi že s sklenitvijo pogodbe in po katerih se stvarni vložki morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register, izročeni pa morajo biti družbi tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga (475. člen ZGD-1). Delnice A. že s sklenitvijo družbene pogodbe več ne pripadajo tožniku, temveč pripadajo družbi in so s tem podani vsi elementi pravnega dejstva odsvojitve kapitala, ki se zahteva po določbah 102. oziroma 94. člena ZDoh-2. Čim pa se pravilno upošteva kot datum odsvojitve delnic A. datum sklenitve družbene pogodbe, ki je še v letu 2007, je upoštevaje izgube (in tudi dobička), dosežene z njihovo odsvojitvijo, pri odmeri davka v letu 2008 v očitnem nasprotju z 97. členom ZDoh-2, kot se to pravilno in skladno z zakonom ugotavlja v izpodbijani odločbi. Prvo in vrhovno načelo v davčnih zadevah je...
|
Za obdavčenje je relevanten prikrit pravni posel, to pa je v konkretnem primeru izplačilo dohodka iz kapitala, in sicer v obliki dividend, kot jih opredeljuje 90. člen ZDoh-2. Slednji se zato kot takšen tudi obdavči. Pri tem sodišče zavrača tožnikovo sklicevanje na davčno optimizacijo kot legitimnega cilja ter s tem v zvezi na upravno sodno prakso v takih primerih. Tudi po presoji sodišča je davčna optimizacija legitimni cilj davčnih zavezancev. Vendar pa v obravnavani zadeve ne gre za tak primer. V postopku je bilo namreč na podlagi pravno relevantnih dejstev pravilno ugotovljeno, da je bila sklenjena prodajna pogodba zgolj navidezna. Sodišče zavrača tožnikove ugovore, da sklep o začetku DIN ne vsebuje zahtevane 2. točke četrtega odstavka 135. člena ZDavP-2, to je vrste davkov oziroma predmet nadzora. Po presoji sodišča iz navedenega sklepa izhaja predmet DIN (poslovne knjige in dokumentacija), čeprav ni navedena vrsta davkov, ter je s tem zadoščeno...
|
Glede na objektivne okoliščine posla kot celote ter glede na dejanski namen strank, razviden iz dokumenta „leasing application“ z dne 29. 6. 2010, v danem primeru dejansko ni šlo za sklenitev leasing pogodb za nepremičnine, marveč je bil namen strank izogibanje oz. zloraba predpisov. Posle je potrebno presojati po dejanski, ekonomski vsebini in glede na dejanski namen strank, ne pa glede na poimenovanje, ki so ga poslovnemu razmerju dale pogodbene stranke (v konkretnem primeru leasing pogodbe). Če se ugotovi izogibanje ali zloraba davčnih ali drugih predpisov se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju davčnih razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov. Upošteva se dejanska gospodarska (ekonomska) vsebina poslov. Davčni organ naj zato v ponovnem postopku ob upoštevanju predhodno navedenega ponovno ovrednoti in presodi predmetne posle tožnika kot celote.
|
V primeru odprave upravnega akta se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani. Z izdajo sodbe so odpravljeni tudi drugi akti, izdani v postopku odločanja o isti upravni stvari, če je sodišče presojalo in odpravilo izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji upravnega odločanja. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka kot akcesorni zahtevek, pa v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari.
|
Tožnici ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega DDV po spornih računih prvenstveno zato, ker ni izkazala uporabe blaga ali storitev za namene svojih obdavčenih transakcij.Tožnica bi bila dolžna davčnemu organu predložiti takšna dokazila, da bi bilo iz njih nedvomno razvidno, kakšen je njen namen. Na strani tožnice namreč je, da dokaže, da se bodo nepremičnine uporabljale za obdavčeno dejavnost. S takimi dokazili mora razpolagati že v trenutku dobave, saj lahko le tako davčni organ preizkusi, ali je resnično podan namen, kot je predpisan v prvem odstavku 63. člena ZDDV-1, to je uporaba blaga oz. storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij, pri čemer bi tak namen tožnica morala tudi izkazati z določenimi aktivnostmi, ki bi jih lahko izkazovala z določenimi listinami.Cenitev davčne osnove predstavlja ugotovitveni postopek, s katerim se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo (68....
|