Zgolj dejstvo, da je prodajalec tožniku ob nakupu nepremičnin pokazal sporno pot, ne zadostuje za ugotovitev tožnikove dobrovernosti v smislu 217. člena SPZ.
|
V položaju reparacije vzajemnih izpolnitev, kjer si konkurirata nedenarna izpolnitev druge toženke, katere predmeta ni mogoče vrniti v naravi, na eni in denarna izpolnitev tožnika na drugi strani, je zavezanec za vrnitev tisti, čigar izpolnitev vrednostno ne dosega izpolnitve nasprotnika.
Premoženje, ki je prešlo z izpolnitvijo, ima lahko v pogodbi določeno vrednost le, kadar in dokler pogodba obstoji. Če ta (zaradi razveze ali kakšnega drugega vzroka) preneha ex tunc, ni razloga, da bi se vrednost izpolnjenega presojala glede na njeno vsebino.
|
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da toženec ni poznal tožničine posrednice in ni soglašal s sklenitvijo navidezne kupoprodajne pogodbe, niti ni bil seznanjen, da naj bi ta pogodba prikrivala posojilno pogodbo, je pritrditi materialnopravnemu zaključku sodišč, da je bila med stranka veljavno sklenjena kupoprodajna pogodba.
Tožnica ni dokazala, da je s tožencem sklenila posojilno pogodbo, niti kakšen drug pravni posel. Njeno prepričanje oziroma pričakovanje, da »se bo prodajna pogodba v enem letu razveljavila« pa, četudi je bil to ključen nagib zaradi katerega je sklenila pogodbo, ne predstavlja pravno upoštevnega nagiba. Gre za razlog, ki je tožnico vodil k sklenitvi pogodbe, a ga je pridržala zase. Miselni pridržek pa na veljavnost pravnega posla že zaradi svoje narave ne more vplivati.
|
Ravnanje sodišč nižjih stopenj, ki sta vsebino prvi odstavek 7. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje „prosto“ pri uvozu blaga v letu 1993 opredeljevali s pomočjo tolmačenj ministrstev in prič je bilo napačno. Ta tolmačenja niso pravni vir, zaslišanje prič pa je le dokazno sredstvo, namenjeno ugotavljanju dejstev. Ne eno ne drugo, gledano s stališča uveljavljenih metod pravne razlage, za opredelitev pravnega pravila, vsebovanega v tej določbi, nima nobenega pomena. Vseeno pa iz tega ne sledi, da vsebina tega pravila ne bi mogla biti ravno takšna, kot je bila (nekorektno) opredeljena na nižjih stopnjah.
Dejstvo, da je bila odloča v upravnem sporu izpodbita, samo po sebi še ne pomeni, da so ti organi ravnali protipravno. Vsaka pravna norma je predmet pravne interpretacije, kot je bil v konkretnem primeru njen predmet pojem „blag[a], ki se ne proizvaja v Sloveniji“ iz prvega...
|
Ker sta v koliziji dve enakovredni pravno zavarovani dobrini, sorazmerja ni mogoče razumeti tako, da tisti, ki se brani, ne sme nikoli povzročiti hujše posledice od tiste, ki je bila povzročena njemu.
|
Tudi ob predpostavki obstoja očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to v danih okoliščinah ne pomeni nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja, zaradi česar je odpoved nezakonita.
|
Sodišče druge stopnje utemeljeno ni sprejelo „opravičila nekrivde tožene stranke za nepravočasno podan ugovor, češ da sta ji šele predložitev Dodatka št. 5 s strani tožeče stranke in vpogled v kazenski spis omogočila ugovor, da gre pri vseh dodatkih k depozitni pogodbi za predrugačene listine. Tudi če je tožena stranka šele naknadno zvedela za to okoliščino, pa to še ne pomeni, da višini tožbenega zahtevka ni mogla konkretizirano ugovarjati že prej. Tožena stranka je bila namreč po depozitni pogodbi zavezanka za vračilo depozita in bi že kot skrbna dolžnica, kaj šele kot banka, ... vsak trenutek morala vedeti, koliko depozitnih sredstev in kdaj jih je tožeča stranka pri njej položila ter koliko znaša njen dolg“.
Čeprav se zdi, da stranke že pojmovno ni mogoče kriviti za pozno komentiranje dokazil nasprotne stranke, če so bila že ta predložena pozno, pa je treba upoštevati, da se tudi v takšnem primeru verodostojnost dokazil problematizira...
|
Upoštevaje presojo Ustavnega sodišča, da 3. člen OZ-A ni v neskladju z Ustavo in da je treba v tovrstnih primerih upoštevati splošno ustavno prepoved retroaktivnosti zakonov, revizijsko sodišče ne more sprejeti argumentov tožeče stranke, da ji po uveljavitvi OZ-A znova pripadajo od prisojene, a še ne plačane odškodnine zamudne obresti, ne glede na to, da so 1. 1. 2002 prenehale teči zaradi takrat uveljavljene prepovedi teka zamudnih obresti ultra alterum tantum.
Ni pravilno stališče, po katerem bi v okviru presoje o oceni izgubljenega dobička (prim. tretji odstavek 189. člena ZOR), ki ga mora plačati odškodninsko odgovorna oseba, davek od dobička iz dejavnosti upoštevali tako, da bi ga prišteli ocenjenemu izgubljenemu dobičku in na ta način s plačilom tega davka obremenili odškodninsko odgovorno osebo.
Opustitev dolžnosti zmanjševanja škode je razlog za zmanjšanje odškodnine. Oškodovanec nima pravice...
|
Veljavnost pogodbe o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča je bila vezana na izdajo potrdila, da ne obstaja predkupna pravica, vendar pa se pogoj v roku (prvotno določenem v trajanju 30 dni in naknadno podaljšanem) ni izpolnil. Ker je primarni dajatveni tožbeni zahtevek zahtevek na izpolnitev pogodbe, ki nima učinka, je bila njegova pravnomočna zavrnitev pravilna.
Tudi če bi zaradi zakonske obveze prodajalca nezazidanega stavbnega zemljišča, da o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvesti predkupnega upravičenca, prodajna pogodba, ki spočetka nima zahtevane kvalificirane oblike, vsebovala implicitno zavezo pogodbenic, da bosta, v primeru odločitve predkupnega upravičenca, da svoje pravice ne izkoristi, pogodbi dali potrebno obliko, tega v tej zadevi ne bi bilo mogoče upoštevati, saj je bilo ugotovljeno, da je predkupna upravičenka izrazila namero, da bo izkoristila predkupno pravico, kar je glede na pogodbeno ureditev pomenilo, da se pogoj za...
|
Revizija ni dovoljena zato, ker njena vložnica ni bila stranka v postopku, iz katerega izvira sklep sodišča druge stopnje.
|
Toženčevi revizijski očitki, s katerimi nasprotuje dejanskim ugotovitvam in meri na drugačno dokazno oceno, v revizijskem postopku niso dovoljeni in jih sodišče ne more upoštevati (prim. tretji odstavek 370. člena ZPP).
|
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je določitev plačila DDV bistvena sestavina pogodbe,
- ali je dopustno, da ponudba za prodajo vključuje pogoj zaradi katerega je nemogoče skleniti posel s predkupnim upravičencem,
- ali je ugovarjanje nasprotni ponudbi pravočasno, če je podano po 14 dneh; ali je sprejem ponudbe z navedbo pomislekov veljaven.
|
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali predstavlja prenos komunalne infrastrukture (namesto plačila komunalnega prispevka na zemljiščih investitorja) na občino obdavčljiv dogodek, ki ima naravo obdavčljive transakcije v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, in
− ali je v primeru, da prenos komunalne infrastrukture predstavlja z DDV obdavčljiv dogodek, občina dolžna plačati investitorju znesek DDV, ki je obračunan na njej izdanih računih v zvezi s tem prenosom.
|
Naknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 tako ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2.Glede na temeljne značilnosti naknadnih vplačil in načel obdavčenja z dohodnino je treba šteti, da v poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. V delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 tako spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak...
|
Odločitev o pobotu po svoji vsebini pomeni oblastno dejanje davčnega organa, s katerim ta posega v pravice oziroma obveznosti davčnega zavezanca, saj na njegovi podlagi prenehajo oziroma se spremeni višina davčnih obveznosti. Zato je o izvedenem pobotu treba odločiti z upravnim aktom.
Obvestilo o izvedbi pobota je treba v tem kontekstu razlagati zgolj kot dejanje v postopku pred izvedbo pobota. Z njim davčni organ ne more nadomestiti upravne odločbe, niti z njegovo izdajo ne ustvarja pravnih posledic pobota, ampak zavezanca zgolj obvesti o nameravanem pobotu, s čimer mu da možnost izjave v postopku. S takšnim postopanjem je zagotovljena kontradiktornost postopka.
Obvestilo o izvedbi pobota ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi davčnega zavezanca.
Ker upravni akt o pobotu sploh ni bil izdan, obvestilo pa ne more nadomestiti upravne odločbe, pobot medsebojnih terjatev in obveznosti sploh ni nastal....
|
Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
|
Obvestilo o pobotu samo po sebi ne ustvarja pravnega učinka pobota, ampak mora davčni organ o pobotu izdati upravni akt, saj le tako lahko poseže v pravni položaj zavezanca za davek. V obravnavanem primeru takšen akt (še) ni bil izdan, kar pomeni, da do pobota davčnih obveznosti sploh ni prišlo in torej ni podlage za evidentiranje spremembe davčne obveznosti predlagateljev.
To posledično pomeni, da si predlagatelja tudi v primeru uspeha z revizijo ne moreta izboljšati pravnega položaja, saj do posega v njune pravice oziroma pravne koristi, kot ga zatrjujeta in ga želita varovati v revizijskem postopku, sploh ni prišlo.
|
Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in določitvi najvišje cene njihovega odlaganja v 3. členu določa, da je najvišja cena, ki jo za storitev odlaganja odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov določi upravljalec odlagališča komunalnih odpadkov, 67 EUR na tono prevzetih odpadnih gradbenih izdelkov, pri čemer je davek na dodano vrednost vključen v to ceno. Ne glede na to, da je bila Uredba o okoljskih dajatvah sprejeta leta 2010, to je po sprejetju zgoraj navedene Uredbe iz leta 2006 in da v 3. členu Uredbe cena storitve vsebuje samo vključitev DDV, ne pa tudi okoljske dajatve, ni mogoče določene najvišje cene storitev 67 EUR razlagati tako, da jo je mogoče zviševati glede na kasneje sprejete predpise.
|
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je bilo zaradi uresničitve pravice do poštenega sojenja potrebno izvesti glavno obravnavo v zadevi opr. št. I U 2803/2017 pred Upravnim sodiščem RS in izvesti predlagane dokaze z zaslišanjem prič.
|
Metode cenitve ZDavP ne predpisuje. Gre za vprašanje operativne taktike davčnih organov, ki je zakon podrobneje ne normira, temveč zgolj navaja splošna vodila. Potrebno je izhajati iz okoliščin primera in uporabiti metodo, ki bo najbolj zvesto odražala razmere davčnega zavezanca. Metoda mora biti logično obrazložena tako, da je njeno uporabo moč preveriti. Dodati je potrebno, da pri cenitvi že po naravi stvari ne more iti za ugotavljanje pomembnih dejstev (dohodka oziroma prometa) z dokaznim standardom prepričanja (na gotovost meječa verjetnost). Zadostuje največja verjetnost, ki jo je v danih razmerah še moč pričakovati.
|