Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

CELEX:62021CN0670: Zadeva C-670/21: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Köln (Nemčija) 9. novembra 2021 – BA/Finanzamt X

CELEX:62021CN0669: Zadeva C-669/21: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Judicial da Comarca do Porto — Juízo Central Cível da Póvoa de Varzim (Portugalska) 9. novembra 2021 — Gencoal S.A./Conceito Norte — Consultadoria de Gestão, Lda., BT

CELEX:62020CB0583: Zadeva C-583/20: Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 21. oktobra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Kúria – Madžarska) – EuroChem Agro Hungary Kft./Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (Predhodno odločanje – Člen 53(2) in člen 99 Poslovnika Sodišča – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 273 – Boj proti goljufijam – Obveznost poročanja o prevozu blaga – Elektronski sistem za nadzor nad cestnim prevozom blaga – Sistem sankcij, ki se uporablja za tvegane davčne zavezance – Sorazmernost)

CELEX:62021CN0664: Zadeva C-664/21: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Slovenija) 5. novembra 2021 – NEC PLUS ULTRA COSMETICS AG / Republika Slovenija

CELEX:62021CB0136: Zadeva C-136/21: Sklep predsednika Sodišča z dne 26. oktobra 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Constitucional – Portugalska) – Autoridade Tributária e Aduaneira/VectorImpacto – Automóveis Unipessoal Lda

Obveznost pravočasnega poravnavanja zapadlih davčnih obveznosti je breme vsakega davčnega zavezanca. To po mnenju sodišča pomeni, da je dolžnost davčnega zavezanca tudi, da preveri, kakšne so te obveznosti in kdaj zapadejo v plačilo. Dolžnost tožeče stranke (kot davčne zavezanke) je torej bila, da upošteva čas zapadlosti njenih davčnih obveznosti in njihovo višino ter na tej podlagi sama ugotovi, ali predhodno preplačana sredstva zadoščajo za njihovo poravnavo, oziroma ali ima na dan vložitve vloge poravnane vse obveznosti. Tožeča stranka bi to lahko in morala storiti, še zlasti, ker sama pojasnjuje, da bi lahko predmetno vlogo pravočasno vložila tudi kasneje, torej še po tem, ko je ugotovila kakšne so bile zapadle obveznosti in jih poravnala

Vročitev mora biti opravljena na naslovu pooblaščenca, ki je v registru naveden kot poslovni naslov odvetnika. Pravilna navedba naslova in tudi imena naslovnika, ki mu je pisanje vročeno, so elementi pravilno opravljene vročitve. Zato ni pravilno, da se pooblaščencu, ki je odvetnik, z odvetniško pisarno na točno določenem poslovnem naslovu, pisanje vroča na naslovu njegovega domačega bivanja. Pri izvajanju zastopanja stranke po pooblaščencu, ki je odvetnik, gre namreč za pooblastilno razmerje, ki ga odvetnik opravlja kot del svoje odvetniške službe, kar pa pomeni, da mu morajo biti pisanja vročena na poslovnem naslovu, kjer ima odvetniško pisarno.