Določba četrtega odstavka 303. člena ZDavP-2 je glede rokov za priglasitev je po presoji sodišča materialna določba in ne le postopkovna. Priglasitev posebne davčne obravnave v roku iz 303. člena ZDavP-2 po mnenju sodišča predstavlja enega od vsebinskih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da davčni zavezanec lahko uveljavi posebno davčno obravnavo, kar pomeni, da gre po presoji sodišča za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice za posebno davčno obravnavo. Namen takšne obravnave je nevtralna davčna obravnava prenosa opravljanja dejavnosti podjetja na druge osebe in s tem spodbujanje oziroma ohranjanje nadaljevanja dejavnosti in delovnih mest.
|
Trditev, da je bil dvignjeni denar porabljen za poslovanje družbe A., ostaja nedokazana, posledično pa tožnica ni izpodbila ugotovitve davčnega organa, da je prejela 366.888,57 EUR od družbe A., kar predstavlja tožničine ostale druge dohodke po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.
|
Tožnik v tožbi ne trdi, da bi dolgovani znesek plačal v celoti, da organ določenega plačila ni upošteval, oziroma da način poravnavanja obveznosti ni bil pravilen. Tožbeni ugovori se nanašajo na to, da se tožnika terja za davčne dajatve, ki naj bi se določale na osnovi fiktivnega dohodka, tožnika pa naj bi se bremenilo za neživljenjske davke. Tožnik torej dejansko izpodbija pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi in izvršilnega naslova, v tem postopku pa ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva, ki jih zakon zagotavlja v postopku izdaje izvršilnega naslova.
|
Pri navajanju ugotovljenih dejstev in dokazov zanje je davčni organ res zapisal, da te ugotovitve izhajajo iz davčnega inšpekcijskega nadzora, ki se je vodil pri družbi A. Vendar pa so vsa relevantna dejstva in dokazi po presoji sodišča natančno in konkretno za obravnavani primer popisani v sami obrazložitvi izpodbijane odločbe, brez da bi šlo za kakršnokoli krajšanje, sumarno navajanje ali zgolj sklicevanje na nekonkretizirane ugotovitve iz postopka pri pravni osebi. Zato tožbeni ugovor, da se zoper izpodbijano odločbo ni mogel ustrezno pritožiti, ker ta nima vsebinskih razlogov, po presoji sodišča ne drži.
|
Pri ugotavljanju obstoja in višine davčne obveznosti tožnice iz naslova drugih dohodkov v obnovljenem postopku ne gre za predhodno vprašanje, ki bi bilo že rešeno v postopku nadzora pri družbi A., ampak gre za vprašanje, ki se ponovno obravnava (in rešuje) v postopku obnove. Davčni organ pa mora izpolnjevanje teh pogojev tudi ustrezno obrazložiti, kot v katerikoli drugi odmerni odločbi. Skladno s pravili splošnega upravnega postopka mora obrazložitev odločbe obsegati med drugim tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto.
|
Pravico do odbitka DDV je mogoče zavrniti, če upravni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa „vedel oziroma bi moral vedeti“, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV del utaje, ki jo je storil pridobitelj. Subjektivni element je kot pravni standard sestavni del materialnopravne podlage za odločitev o oprostitvi DDV oziroma za naknadno naložitev plačila DDV v primerih zlorabe. Navedeni pravni standard pa ni enoten, temveč je sestavljen iz dveh različnih delov. Prvi del predstavljajo okoliščine dejanskega primera, ki kažejo na to, da je davčni zavezanec vedel, da sodeluje pri goljufiji sistema DDV (naklep), drugi del pa predstavljajo okoliščine, ki kažejo, da je izdajatelj računa sodeloval v transakcijah, ki pomenijo goljufijo sistema DDV, pa jih davčni zavezanec zaradi lastne nedopustne malomarnosti ni prepoznal (zasledil).
|
Davčni organ je z izpodbijano odločbo odmeril tožnici DDV, ki jo je izdal v postopku DIN, ki ga je začel po tem, ko je bil pri tožnici že začet postopek stečaja. S tem je z izpodbijano odločbo dosegel plačilo z izpodbijano odločbo odmerjenega DDV. Navedeno (celotno) plačilo je tako davčni organ dosegel mimo pravil, ki veljajo za stečajni postopek, v katerem se vsi upniki obravnavajo enakopravno.
Iz 227. člena ZFPPIPP izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. V 296. členu ZFPPIPP je določeno, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. V zadevi ni sporno, da davčni organ terjatve iz naslova plačila...
|
Prva tožeča stranka s tožbo izpodbija tako prvostopenjsko kot pritožbeno odločbo. V upravnem sporu se v skladu z 2. členom Zakona ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Ker je izpodbijani sklep (točka II v celoti in IV. točka - v delu, ki se nanaša na prvo tožečo stranko) z drugostopenjsko odločbo odpravljen, prvi tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni točki izpodbijanega sklepa, ker si s tem ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja ter ne izpolnjuje procesne predpostavke za vložitev tožbe.
O tem, ali bo davčni organ drugi tožnici vrnil zahtevani presežek DDV, ob ugotovljenem dejstvu, ki izhaja iz davčnih evidenc, da ima druga tožnica zapadle davčne obveznosti, da je o vračilu presežka DDV v primeru, kot je obravnavani, ko se tožnica ne strinja z obvestilom o pobotu, je nedvomno potrebno odločiti z upravno odločbo. V primeru, kot je obravnavani,...
|
Seznam sredstev družbe A. še ne izkazuje njihovega najetja, in zatrjevanega najema plaže in osnovnih sredstev družbe A. s strani tožeče stranke tudi ne izkazujeta predloženi pogodbi, saj se prva nanaša na najem plaže s strani družbe A. in ne tožnice, druga pa na izvajanje tečajev vodnih športov, pri čemer je družba A. naročnik in ne izvajalec. To pa pomeni, da je na mestu pravni zaključek, da zadevni računi kot neverodostojne listine niso ustrezna podlaga za knjiženje davčno priznanih odhodkov.
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|