This document does not exist in English.
|
|
This document does not exist in English.
|
Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize - ZPGOPEK v 21. členu ureja možnost delnega povračila nadomestila plač zaradi skrajšanega polnega delovnega časa in v 35. členu delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.Izplačilo nadomestila plače, ki ga delodajalec dobi povrnjenega, poroča na REK-O obrazcu z navedbo vrste dohodka 1001, znesek nadomestila, ki ga dobi povrnjenega prikaže v polju A062 z osnovo P01 (podrobno v P01b), za oblikovanje pokojninske osnove pa poroča v polju M01.Podrobno:Ukrepe delnega povračila nadomestil plač po ZPGOPEK delodajalec uveljavlja pri Zavodu RS za zaposlovanje.Ob izplačilu nadomestil plače v skladu z 21. in 35. členom ZPGOPEK je treba upoštevati sledeče:delodajalec, ki je plačnik davka, najkasneje na dan izplačila prek sistema eDavki predloži REK-O obrazec za izplačilo plače in nadomestila plače z oznako vrste dohodka 1001;na predloženem REK-O obrazcu poroča vsa izplačila plač in nadomestil plač za posamezen mesec in ločeno poročanje za nadomestila plač, ki jih dobi povrnjene na podlagi ZPGOPEK ni predvideno;izplačana nadomestila plač v skladu z 21. in 35. členom ZPGOPEK se v individualnem delu REK-O obrazca poročajo v polju A062 z uporabo osnove P01 (skupaj z ostalim delom plače), in še ločeno v polju P01b Nadomestila plače, ki ne bremenijo delodajalcev (skupaj z morebitnimi ostalimi nadomestili plač, ki ne bremenijo delodajalca),za namene oblikovanja pokojninske osnove se nadomestila plače v skladu z 21. in 35. členom ZPGOPEK poročajo v rubriki M01 – Plača in nadomestilo plače.1. Primer poročanja: uveljavljanje delnega povračila nadomestila plač zaradi skrajšanega polnega delovnega časa:Delavec dela skrajšan delovni čas (npr. v januarju 2023 dela skrajšani delovni čas 6 ur/dnevno - za mesec januar to znaša 132 ur) in prejme plačo in nadomestilo plače v višini 1.300 EUR (od tega za redno delo 1.000 eur, za skrajšan delovni čas 300 EUR). V individualnem delu REK-O poroča:v polje...
|
Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize - ZPGOPEK v 21. členu ureja možnost delnega povračila nadomestila plač zaradi skrajšanega polnega delovnega časa in v 35. členu delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.Izplačilo nadomestila plače, ki ga delodajalec dobi povrnjenega, poroča na REK-O obrazcu z navedbo vrste dohodka 1001, znesek nadomestila, ki ga dobi povrnjenega prikaže v polju A062 z osnovo P01 (podrobno v P01b), za oblikovanje pokojninske osnove pa poroča v polju M01.Podrobno:Ukrepe delnega povračila nadomestil plač po ZPGOPEK delodajalec uveljavlja pri Zavodu RS za zaposlovanje.Ob izplačilu nadomestil plače v skladu z 21. in 35. členom ZPGOPEK je treba upoštevati sledeče:delodajalec, ki je plačnik davka, najkasneje na dan izplačila prek sistema eDavki predloži REK-O obrazec za izplačilo plače in nadomestila plače z oznako vrste dohodka 1001;na predloženem REK-O obrazcu poroča vsa izplačila plač in nadomestil plač za posamezen mesec in ločeno poročanje za nadomestila plač, ki jih dobi povrnjene na podlagi ZPGOPEK ni predvideno;izplačana nadomestila plač v skladu z 21. in 35. členom ZPGOPEK se v individualnem delu REK-O obrazca poročajo v polju A062 z uporabo osnove P01 (skupaj z ostalim delom plače), in še ločeno v polju P01b Nadomestila plače, ki ne bremenijo delodajalcev (skupaj z morebitnimi ostalimi nadomestili plač, ki ne bremenijo delodajalca),za namene oblikovanja pokojninske osnove se nadomestila plače v skladu z 21. in 35. členom ZPGOPEK poročajo v rubriki M01 – Plača in nadomestilo plače.1. Primer poročanja: uveljavljanje delnega povračila nadomestila plač zaradi skrajšanega polnega delovnega časa:Delavec dela skrajšan delovni čas (npr. v januarju 2023 dela skrajšani delovni čas 6 ur/dnevno - za mesec januar to znaša 132 ur) in prejme plačo in nadomestilo plače v višini 1.300 EUR (od tega za redno delo 1.000 eur, za skrajšan delovni čas 300 EUR). V individualnem delu REK-O poroča:v polje...
|
Za izplačila od 1. 1. 2023 dalje (ne glede na obdobje na katerega se izplačilo nanaša) torej ni več možna oddaja REK-1, REK-1a, REK-2 in PNIPD obrazcev. Izjema velja zgolj za predložitev REK-1f obrazca, ki se uporablja še za izplačila dohodkov iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobje december 2022. Za vsa nadaljnja obdobja se tudi REK-1f obrazec ukinja in ga nadomesti REK-O obrazec. Podrobna pojasnila
|
Za izplačila od 1. 1. 2023 dalje (ne glede na obdobje na katerega se izplačilo nanaša) torej ni več možna oddaja REK-1, REK-1a, REK-2 in PNIPD obrazcev. Izjema velja zgolj za predložitev REK-1f obrazca, ki se uporablja še za izplačila dohodkov iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobje december 2022. Za vsa nadaljnja obdobja se tudi REK-1f obrazec ukinja in ga nadomesti REK-O obrazec. Podrobna pojasnila
|
V skladu z 18. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15) objavljamo Seznam zavezancev za industrijsko odpadno vodo po občinah za leto 2022/2023, ki je namenjen izvajalcem obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v posamezni občini. Seznam je pripravljen na podlagi podatkov iz poročil o obratovalnem monitoringu odpadnih voda, ki jih zavezanci za industrijsko odpadno vodo predložijo Agenciji RS za okolje (ARSO). Na podlagi teh poročil je ARSO določil zavezance za odvajanje industrijske odpadne vode, ki na navedenih lokacijah naprav ne plačujejo okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode izvajalcem obvezne gospodarske javne službe.
|
V skladu z 18. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15) objavljamo Seznam zavezancev za industrijsko odpadno vodo po občinah za leto 2022/2023, ki je namenjen izvajalcem obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v posamezni občini. Seznam je pripravljen na podlagi podatkov iz poročil o obratovalnem monitoringu odpadnih voda, ki jih zavezanci za industrijsko odpadno vodo predložijo Agenciji RS za okolje (ARSO). Na podlagi teh poročil je ARSO določil zavezance za odvajanje industrijske odpadne vode, ki na navedenih lokacijah naprav ne plačujejo okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode izvajalcem obvezne gospodarske javne službe.
|
Vlade Republike Slovenije je s Sklepom o podaljšanju veljavnosti ukrepov upravičenosti do dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19 z dne 17. 12. 2021, podaljšala ukrep upravičenosti do dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, iz prvega, drugega in petega odstavka 33. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) (v nadaljnjem besedilu ZIUPOPDVE) do 30. junija 2022. 59. člen ZIUPOPDVE pa ne podaja pooblastila vladi, da podaljša ukrep iz 59. člena ZIUPOPDVE tudi v leto 2022. Vlada je na podlagi zakonskega pooblastila torej podaljšala pravico določenih oseb do določenih dodatkov, ni pa podaljšala tudi ukrepa izvzema teh dodatkov iz davčne osnove za odmero dohodnine za leto 2022, saj navedenega pooblastila ni imela, prav tako tudi ni bila sprejeta druga ustrezna zakonska določba, ki bi določila izvem (določenih) izplačanih COVID-19 dodatkov iz davčne osnove za odmero dohodnine za davčno leto 2022. Enako velja tudi za podaljšanje ukrepa iz 55. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP). Glede na navedeno, COVID 19 dodatki, izplačani v letu 2022, ne bodo izvzeti iz letne davčne osnove za odmero dohodnine za leto 2022, zato izplačevalcem FURS-u o izplačilu COVID 19 dodatkov ni treba poročati. Posledično oddaja datoteke VIRIZV za leto 2022 na portalu eDavki ni možna.
|
Vlade Republike Slovenije je s Sklepom o podaljšanju veljavnosti ukrepov upravičenosti do dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19 z dne 17. 12. 2021, podaljšala ukrep upravičenosti do dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, iz prvega, drugega in petega odstavka 33. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) (v nadaljnjem besedilu ZIUPOPDVE) do 30. junija 2022. 59. člen ZIUPOPDVE pa ne podaja pooblastila vladi, da podaljša ukrep iz 59. člena ZIUPOPDVE tudi v leto 2022. Vlada je na podlagi zakonskega pooblastila torej podaljšala pravico določenih oseb do določenih dodatkov, ni pa podaljšala tudi ukrepa izvzema teh dodatkov iz davčne osnove za odmero dohodnine za leto 2022, saj navedenega pooblastila ni imela, prav tako tudi ni bila sprejeta druga ustrezna zakonska določba, ki bi določila izvem (določenih) izplačanih COVID-19 dodatkov iz davčne osnove za odmero dohodnine za davčno leto 2022. Enako velja tudi za podaljšanje ukrepa iz 55. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP). Glede na navedeno, COVID 19 dodatki, izplačani v letu 2022, ne bodo izvzeti iz letne davčne osnove za odmero dohodnine za leto 2022, zato izplačevalcem FURS-u o izplačilu COVID 19 dodatkov ni treba poročati. Posledično oddaja datoteke VIRIZV za leto 2022 na portalu eDavki ni možna.
|
Opravila po tarifni številki 39 OT obračuna odvetnik takrat, ko so ta samostojna; to pomeni, da niso zajeta v drugih storitvah (prvi odstavek tarifne številke 39). V ta okvir ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev (na primer posvet stranke pred sestavo vloge ali zastopanjem na narokih in podobno). Z drugimi besedami, to so opravila, ki so obsežena z drugimi storitvami, torej so z njimi v povezavi. V tem pogledu so potrebna za odvetniško storitev.
ZOdv ne vsebuje pravila, po katerem bi sodišča (in državni organi) pri odmeri odvetniških stroškov morali upoštevati Obvezno razlago OT. Odvetniški zbornici je dano (le) javno pooblastilo v 19. členu ZOdv, da po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, sprejme OT. To pravilo se ne razteza na obvezne razlage, ki bi zavezovale sodišča (in državne organe). Drugi odstavek 19. člena OT o dolžnosti upoštevanja obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške...
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
This document does not exist in English.
|
|