|
|
|
| Za primerjavo vsebin med dokumenti, vam priporočamo uporabo funkcije Primerjaj dve različici dokumenta. |
- Spremenjena vprašanja:
2.3 in 4.2
- Dodana vprašanja:
2.3.1
- Izbrisana vprašanja:
/
Prenesi dokument
|
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2023 pobrala neto 1.805,0 milijonov evrov prihodkov, kar je za 131,0 milijonov evrov oz. za 7,8 % več kot v juliju 2022 in za 298,3 milijonov evrov oz. za 19,8 % več kot v juliju 2021. V obdobju januar – julij 2023 je FURS pobrala neto 12.776,3 milijonov evrov prihodkov, kar je za 594,7 milijonov evrov oz. za 4,9 % več kot v enakem obdobju lani in za 1.927,3 milijonov evrov oz. za 17,8 % več kot v obdobju januar – julij 2021. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2023
|
The corrigendum does not concern the English version.
|
Od petka, 18. 8. 2023, od 18:00 do nedelje, 20. 8. 2023, do 24:00 se bodo izvajala vzdrževalna dela na primarni lokaciji HKOM omrežja. V tem času se lahko pojavijo motnje v delovanju storitev sistema: eDavki, Davčne blagajne, eCarina in G2G. Hvala za razumevanje.
|
|
| Za primerjavo vsebin med dokumenti, vam priporočamo uporabo funkcije Primerjaj dve različici dokumenta. |
- Spremenjena vprašanja:
/
- Dodana vprašanja:
2.8.1, 2.16, 2.17
- Izbrisana vprašanja:
/
Prenesi dokument
|
Po določbah ZOPNN-F bodo delodajalci lahko koristili naslednja ukrepa pomoči: O izplačilu nadomestila plače zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ter o izplačilu nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalec poroča na REK-O obrazcu. REK-O obrazec delodajalec davčnemu organu predloži na dan izplačila, pri čemer osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost vključuje v polje P01 in jo ločeno izkaže v polju P01b Nadomestila plače, ki ne bremenijo delodajalcev. Za namene oblikovanja pokojninske osnove podatke o izplačanem nadomestilu vpiše v polje M01 Plača in nadomestila plače. Dodatni podatki o plači (polja S) se ne izpolnjujejo.
|
V skladu z določbo drugega in četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 se pojem davek razlaga kot davek s pripadajočimi dajatvami (obresti). Obresti, ki jih odmerja oziroma izreka davčni organ, so pripadajoče dajatve, ki štejejo za davek, če ni z zakonom drugače določeno (četrti odstavek 3. člena ZDavP-2). To pomeni, da zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, v konkretnem primeru prispevkov, in kar pomeni, da niso bile predmet odpusta po sklepu o odpustu obveznosti.
|
The corrigendum does not concern the English version.
|
The corrigendum does not concern the English version.
|
The corrigendum does not concern the English version.
|
The corrigendum does not concern the English version.
|
The corrigendum does not concern the English version.
|
Tako ZDavP-2 kot ZUP dopuščata elektronsko vročanje strankam v postopku, ki je enakovredno klasični osebni vročitvi. Vendar pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bili pogoji za vročanje poziva tožniku za dopolnitev vloge po elektronski poti izpolnjeni. Elektronsko vročanje po ZUP namreč poteka preko varnega elektronskega predala oziroma registriranega elektronskega naslova, po ZDavP-2 pa preko sistema eDavki. V konketnem primeru je bil poziv tožniku poslan na elektronski naslov kontaktne osebe, naveden v zahtevi za vračilo DDV. Takšna vročitev pa ni skladna z določbami ZUP oziroma ZDavP-2 o osebnem vročanju.
|
ZDavP-2 začetek teka zastaralnega roka za odmero davčne obveznosti v prvem odstavku 125. člena opredeljuje drugače od začetka zastaralnega roka za izterjavo v tretjem odstavku istega člena, prav tako pa različno ureja pretrganje zastaranja odmere in izterjavo davčne obveznosti v prvem in drugem odstavku 126. člena ZDavP-2. Beseda „prvič“ v šestem odstavku 126. člena ZDavP-2 se nanaša na pretrganje zastaranja oziroma na določbo četrtega odstavka 126. člena ZDavP-2, po kateri po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon.
|
Če tožniku storitve po računih sploh niso bile opravljene, to pomeni neizpolnjenost prvega pogoja za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Zato bi ob ustrezno obrazloženi ugotovitvi, da navedeni pogoj ni izpolnjen, v zadevi tožniku dodatni DDV moral biti odmerjen iz tega razloga, pri tem pa nadalje niti ne bi bilo pomembno (ne)izpolnjevanje ostalih pogojev (med katere sodi tudi ustreznost računa). Dejstvo, da naj storitve ne bi bile opravljene, sploh ni bilo predmet ugotavlja na prvi stopnji. Izpodbijane odločbe v tem smislu, ni mogoče preizkusiti. Razlogovanje v njej je namreč v nasprotju samo s seboj, saj se tožniku pravico do odbitka izrecno odreka zaradi neizpolnjevanja 2. (in 3.) pogoja za odbitek, pri čemer pa davčni organ navaja po vsebini okoliščine, ki bi narekovale nepriznanje pravice do odbitka zaradi neizpolnjevanja 1. pogoja.
|
Plačilna naloga, ki sta podlaga za izterjavo predmetne sodne takse sta postala izvršljiva 27. 10. 2010. Predlagatelj izvršbe je 18. 11. 2010 podal predlog za njuno izterjavo v skupnem znesku 115,00 EUR. Postopek davčne izvršbe se je tako začel v petletnem relativnem zastaralnem roku 29. 11. 2012 z izdajo sklepa o davčni izvršbi na denarne prejemke dolžnika. Ker je bila obveznost iz naslova sodne takse po naveden sklepu le delno poravnana, se je postopek davčne izvršbe nadaljeval s sklepom na tožnikova denarna sredstva in s sklepom na denarne prejemke tožnika. Od 23. 4. 2019, ko je bil zastaralni rok nazadnje pretrgan, pa do izdaje izpodbijanega sklepa, to je 13. 11. 2019, pa še ni preteklo pet let. Pretekel tudi še ni desetletni absolutni zastaralni rok.
|