Dodana vprašanja:Vprašanje 1: Ali bodo morale finančne institucije zbirati podatke o finančnih računih za vse nerezidente ali samo za rezidente tistih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o izmenjavi podatkov?Vprašanje 2: Do kdaj mora finančna institucija izvesti postopke dolžne skrbnosti za obstoječe račune? Kako postopa finančna institucija, če za obstoječe račune ne razpolaga z davčno številko ali datumom rojstva imetnika računa?Vprašanje 3: Lahko podrobneje pojasnite razumna prizadevanja finančne institucije, da pridobi manjkajoče podatke?Vprašanje 4: Ali ob predložitvi samopotrdila zadošča predložitev osebnega dokumenta, ali je potrebno predložiti tudi potrdilo o rezidentstvu?Vprašanje 5: Ali potrebujemo fotokopije dokaznih listin?Vprašanje 6: Ali se pri pregledu in identifikaciji obstoječih računov preverja samo naslov stranke fizične osebe (stalni, začasni) ali tudi indice, ki so navedeni v direktivi, da se jih preverja, če se ni mogoče zanesti na naslov? Kaj je kriterij, da se ne moreš zanesti na naslov?Vprašanje 7: Kako naj preverjamo rezidentstvo (»residence address test«) imetnika obstoječega računa?Vprašanje 8: Kako poročati, če imetnik navede rezidentstvo v dveh ali več državah (zneskovno) ali pa spremeni davčno rezidentstvo med davčnim letom?Vprašanje 9: Kje lahko preverimo veljavnost predložene identifikacijske številke?Vprašanje 10: Kako naj finančna institucija spremlja »spremembe okoliščin«?Vprašanje 11: Lahko dodatno pojasnite pomen fiduciarnih računov, kadar gre za račun notarja/odvetnika/izvršitelja?Vprašanje 12: Skladno z direktivo mora finančna institucija od 1.1.2016 od vsake nove stranke, ki bo prvič sklenila nov depozit ali odprla nov varčevalni ali transakcijski račun, pridobiti samopotrdilo. Ali mora finančna institucija pridobiti samopotrdilo tudi v primeru, ko obstoječa stranka pri finančni instituciji odpre še en depozitni, varčevalni ali transakcijski račun, pri tem pa nima nobenih indicev na tuje davčno...
|
|
|
|
V objavljenem dokumentu so podrobneje predstavljene novosti, ki jih bodo morale poročevalske finančne institucije Slovenije upoštevati pri dostavi informacij na podlagi FATCA sporazuma v poročilu, ki ga morajo za informacije v letu 2015 posredovati FURS do 30. 6. 2016.
Aktualne spremembe na področju poročanja informacij na podlagi FATCA sporazuma za leto 2015 (1. izdaja)
|
V objavljenem dokumentu so podrobneje predstavljene novosti, ki jih bodo morale poročevalske finančne institucije Slovenije upoštevati pri dostavi informacij na podlagi FATCA sporazuma v poročilu, ki ga morajo za informacije v letu 2015 posredovati FURS do 30. 6. 2016.
Aktualne spremembe na področju poročanja informacij na podlagi FATCA sporazuma za leto 2015 (1. izdaja)
|
|
|
|
Izjava o samoprepovedi IT IT HU HU HR HR DE DE EN EN
|
|
|
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravne podlage tožbenega zahtevka tožeče stranke.
|
Vsi zavezanci, fizične osebe, ki so v letu 2015 drugim fizičnim osebam ali tujim pravnim osebam oddajali premično ali nepremično premoženje v najem v in izven Republike Slovenije, morajo dosežene dohodke napovedati pri finančni upravi do 15. 1. 2016. Pri tem gre za dohodek iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanci ne dosegajo v okviru opravljanja dejavnosti. V primerjavi s preteklim letom ni vsebinskih novosti.
Celotno sporočilo za javnost
|
V okviru finančne preiskave je bilo ugotovljeno, da je davčni zavezanec – fizična oseba v inšpiciranem obdobju, od 01. 01. 2005 do 31. 12. 2013, razpolagal s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, katerih ocenjena vrednost je bila v višini 2.338.787,12 EUR in ki precej presegajo napovedane dohodke davčnega zavezanca v tem istem obdobju. Razlike v višini 844.229,07 EUR davčni zavezanec v davčnem postopku ni pojasnil in ni dokazal, da ugotovljena razlika izvira iz njegovih dohodkov ali drugih prejemkov, od katerih je plačal davčne obveznosti oziroma od katerih se davki ne plačujejo. Izkazano razliko je zavezanec neuspešno pojasnjeval z neevidentirano gotovino na prvi dan inšpiciranega obdobja, obstojem terjatev do posameznih fizičnih oseb in povezavo med posameznimi dvigi in pologi gotovine. Zato je ugotovljena razlika v skladu z določbami 68 a. člena ZDavP-2 predstavljala davčno osnovo ter na tej osnovi davčnemu zavezancu odmerjen davek po stopnji 70 % v znesku 590.960,35 EUR.
|
Finančna uprava Republike Slovenije skladno z določili Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo, 108/12, 11/14 – popr. in 40/14 – ZIN-B;) izvaja poostren nadzor na področju nedovoljenega prirejanja iger na srečo na igralnih naprav. S tem skrbi, da se igre na srečo izvajajo v urejenem in nadzorovanem okolju, da se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo.
Celotno sporočilo za javnost
|
|
Od 2. do 7. januarja 2016 so nadzorniki Finančne uprave RS (FURS) pri zavezancih za davčne blagajne izvedli 1.191 postopkov nadzora. Pri tem so bile v 85 primerih (7 odstotkih) ugotovljene nepravilnosti. V vseh omenjenih primerih so bila izrečena opozorila. Glede na ugotovitve s terena po prvem tednu lahko zaključimo, da se tisti zavezanci, ki do roka niso uspeli pravočasno implementirati davčnih blagajn, pospešeno vključujejo v sistem. Statistika kaže, da jih v sistem pristopi tudi več kot 200 vsako uro.
Celotno sporočilo za javnost
|
Obveščamo vas, da je portal eDavki odprt za oddajo vseh kontrolnih podatkov za leto 2015.
Program za vnos in pripravo podatkov za odmero dohodnine za leto 2015 (WDohod 2015) se nahaja na odprtem portalu eDavki pod rubriko Programi.
|
|
|
Zneski pavšalnih prispevkov:
2016 Arhiv 2006 - 2015
|
Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti.
|
Vrednostno merilo predvidljivosti negativne posledice ravnanja, ki je vsebovano v načelu prepovedi povzročanja škode, ne daje opore za sklep, da je kršitev pozitivnega prava značilnost ravnanja, ki bi morala biti nujno podana, da bi bilo to ravnanje protipravno v pomenu predpostavke splošne neposlovne odškodninske odgovornosti. Fizični napad stranke na toženčevega zaposlenega ni običajno tveganje, ki bi ga moral ta sprejeti. Konkretna škoda je predvidljiva posledica toženčeve opustitve zagotavljanja varnostnih ukrepov za zagotovitev osebne varnosti zaposlenih na centru za socialno delo, zlasti upoštevaje njegovo specifično dejavnost. Zaradi posebne občutljivosti problematike, ki jo toženec obravnava, se namreč stiske strank izkazujejo tudi v povečani možnosti nastanka konfliktnih situacij, ki se lahko končajo tudi z ogrozitvijo oziroma posegom v psihofizično stanje zaposlenih delavcev na CSD.
|