Novela Zakona o uravnoteženju javnih financ - ZUJF-C, ki je bila objavljena v UL RS 95/2014 z dne 29.12.2014, je s spremembo 130. člena in dodanim 130. a členom spremenila delež osnove za izračun in stopnjo za obračun koncesijske dajatve v dveh fazah: prvo znižanje je v veljavi od februarja 2015 dalje, drugo znižanje naj bi začelo veljati za obdobja od januarja 2016 dalje. Na tej podlagi je bilo v UL RS, št. 6/15, z dne 30.1.2015, objavljeno Navodilo za obračun in nakazovanje koncesijske dajatve ter dodatne koncesijske dajatve, ki v prilogi vsebuje tudi spremenjen obrazec obračuna. S 1.2.2015 se je znižal delež koncesijske dajatve iz 67 % na 52,6 %, stopnja koncesijske dajatve pa iz 23 % na 16 %. Novo znižanje je bilo po tej noveli predvideno od 1.1.2016 dalje.
Do predvidenega znižanja v letu 2016 ni prišlo, saj je bila v UL RS 90/15 dne 27.11.2015 objavljena novela ZUJF-D, ki je črtala drugi odstavek 130. člena, v preštevilčenem drugem odstavku pa črtala točko d). Navedeno pomeni, da tudi za obdobja v letu 2016 oziroma do nadaljnjega delež koncesijske dajatve ostaja 52,6 %, stopnja pa 16%, torej nespremenjeno od februarja 2015 dalje. Nespremenjen ostaja tudi delež osnove za obračun dodatne koncesijske dajatve, tj. 100 %, predpisana stopnja pa 2 %.
V UL RS 100/15 z dne 23.12.2015 je bilo objavljeno novo Navodilo za obračun in nakazovanje koncesijske ter dodatne koncesijske dajatve, ki v delu navodila za izpolnjevanje obrazca obračuna upošteva zadnje spremembe ZUJF.
Prvi obračun koncesijske ter dodatne koncesijske dajatve (OKD-ODKD) v skladu z novim Navodilom za obračun in nakazovanje koncesijske ter dodatne koncesijske dajatve, so zavezanci za obe dajatvi – študentski koncesionarji, dolžni predložiti za mesec januar 2016, najkasneje do 18.2.2015. Za mesece do vključno decembra 2015 je v uporabi še Navodilo iz UL RS 6/15.
FURS je...
|
|
|
|
Dopolnjeno vprašanje:Vprašanje 215: Vzorci internih aktov o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorom in pravilih za dodeljevanje zaporednih številkDodana vprašanja:Vprašanje 282: Na kakšen način potrdim račun, ki sem ga izdal iz vezane knjige računov (VKR)?Vprašanje 283: Ali je treba uporabo vezane knjige računov v primeru, če le-to uporabljam v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajanje računov, navesti v internem aktu?Vprašanje 284: Katera »zneskovna« polja moram izpolniti v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna«?Vprašanje 285: Podatke o izdanih računih iz VKR sem v aplikaciji MINI blagajna pomotoma poročal preko menija »Izdaja računov« namesto preko menija »Poročanje VKR računov«. Kaj naj naredim?Vprašanje 286: V katera polja v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo »zneskovne« podatke o računu zavezanci, ki niso identificirani za DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?Vprašanje 287: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti?Vprašanje 288: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno...
|
Finančna uprava RS je na podlagi ugotovitev v okviru finančne preiskave izvedene pri tuji pravni osebi opravila davčni inšpekcijski nadzor pravilnosti obdavčevanja drugih dohodkov. Iz pridobljenih podatkov na transakcijskem računu je izhajalo, da je pravna oseba na račun prejemala denarna sredstva iz naslova prejetih posojil, ki naj bi bila namenjena njenemu poslovanju na območju RS. V finančnem inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da so ta sredstva bila nakazana fizični osebi, zastopniku družbe. Fizična oseba teh dohodkov sama ni napovedala, zato so bile obveznosti naložene z inšpekcijsko odločbo v višini 477.388 EUR.
Tuja pravna oseba, ki je nerezident RS, ni kazala znakov opravljanja ekonomske dejavnosti, pri slovenski banki pa je imela odprt zgolj transakcijski račun. Po opravljeni analizi transakcij poslovanja na transakcijskem računu je bilo ugotovljeno, da je na račun prejemala denarna sredstva iz naslova prejetih posojil, ki naj bi bila namenjena njenemu poslovanju na območju RS. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je fizična oseba kot zastopnik te družbe v imenu in za račun družbe dogovorila za sklenitev določenih poslov in da je pretežni del denarnih sredstev v višini 1 mio EUR v letih 2011 in 2012 dvignila iz računa v gotovini ali pa so bila ta nakazana na njen zasebni transakcijski račun. Pri fizični osebi, ki je rezident RS, je bil zato opravljen davčni inšpekcijski nadzor. Ker zavezanec z ničemer ni dokazal, da so bila ta sredstva porabljena za namene dejavnosti tuje družbe, so se prejeta sredstva za davčne namene obravnavale kot drugi dohodki, ki jih je bila fizična oseba dolžna napovedati davčnemu organu. Zavezancu za davek za davčni leti 2011 in 2012 ni bila odmerjena dohodnina, zato je bila odmera opravljena v tem postopku ter naložene dodatne obveznosti iz naslova dohodnine v višini 477.388 EUR.
|
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Člen 17(5), tretji pododstavek, točka (c), Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica v okoliščinah, kot so te v glavni stvari, naloži banki, ki med drugim opravlja dejavnosti lizinga, da v števec in imenovalec ulomka, s katerim določa enak odbitni delež za vse svoje blago in storitve za mešano uporabo, vključi le tisti delež obrokov za lizing, ki jih plačajo stranke v okviru svojih pogodb o lizingu, ki ustreza obrestim, če je ta uporaba tega blaga in storitev predvsem posledica financiranja in upravljanja pogodb, ki jih dajalec lizinga sklepa s svojimi strankami, ne pa posledica dajanja vozil na razpolago, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
|
Člena 49 PDEU in 54 PDEU ter člena 31 in 34 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 nasprotujejo zakonodaji države članice, na podlagi katere se v primeru, da družba rezidentka prenese stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali v državi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru na družbo iste skupine, ki ni rezidentka, predhodno odbite izgube iz naslova prenesene poslovne enote vključijo v obdavčljivi dobiček družbe prenosnice, če prva država članica obdavči dobiček, ki ga je navedena poslovna enota realizirala pred prenosom, in dobiček, ki je posledica povečanja vrednosti, realizirane ob tem prenosu.
|
Člena 16 in 18 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da tega, da lizinški družbi ne uspe doseči, da ji lizingojemalec vrne blago, ki je bilo predmet pogodbe o finančnem lizingu, po odpovedi te pogodbe zaradi kršitve lizingojemalca, čeprav je ta družba sprožila postopke za vračilo tega blaga, po odpovedi pogodbe pa ni prejela nobenega plačila, ni mogoče šteti za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, v smislu teh členov.
|
1. Člen 16(1) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/18/ES z dne 14. februarja 2006, v različici, ki izhaja iz člena 28c te direktive, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za oprostitev plačila davka na dodano vrednost pri uvozu, določeni v tej ureditvi, določa pogoj, da je uvoženo blago, ki je za namene tega davka namenjeno v davčno skladišče, v slednje tudi fizično vneseno.
2. Šesto direktivo 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/18, je treba razlagati tako, da v skladu z načelom nevtralnosti davka na dodano vrednost pri uvozu nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere država članica zahteva plačilo davka na dodano vrednost pri uvozu, čeprav je bil ta že poravnan v okviru obrnjene davčne obveznosti, in sicer z izdajo računa samemu sebi ter vpisom na seznam nabave in prodaje davčnega zavezanca.
|
Pravo Unije, vključno s členom 183 Direktive 2006/112 / ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da to je to "nasprotuje zakonodaji in prakso države članice, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki izključuje plačilo zamudnih obresti od zneska davka na dodano vrednost, ki ni bila nadomestljiva razumnem roku.......
|
Člen 11(C)(1), prvi pododstavek, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kot so te iz postopka v glavni stvari, država članica davčnemu zavezancu ne sme prepovedati sklicevanja na neposredni učinek te določbe v zvezi z eno transakcijo z obrazložitvijo, da se ta zavezanec v zvezi z drugo transakcijo, ki se nanaša na isto blago, lahko sklicuje na določbe nacionalnega prava in da bi kumulativna uporaba obeh določb z davčnega vidika povzročila skupen rezultat, do katerega naj ne bi vodila niti ne bi želela voditi ne nacionalno pravo ne Šesta direktiva 77/388, če se uporabita ločeno za ti transakciji.
|
|
Člen 5(7)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/ES) je treba razlagati tako, da se uporablja za položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem občina začne uporabljati zgradbo, ki jo je dala zgraditi na svojem zemljišču in ki jo v 94 % uporablja za dejavnosti, ki jih opravlja kot organ oblasti, in v 6 % za dejavnosti, ki jih opravlja kot davčna zavezanka, od tega 1 % za davka oproščene storitve, ki niso upravičene do odbitka davka na dodano vrednost. Poznejša uporaba objekta za dejavnosti občine pa lahko v skladu s členom 17(5) Šeste direktive daje pravico do odbitka davka, plačanega za uporabo, določeno v prvonavedeni določbi, samo v deležu, ki ustreza njegovi uporabi za obdavčljive transakcije.
Podpisi
|
Pojem „standardni rezervoarji“ iz člena 24(2), prva alinea, Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije je treba razlagati tako, da ne izključuje rezervoarjev, ki so trajno pritrjeni na gospodarska vozila in namenjeni za njihovo neposredno oskrbo z gorivom, kadar je te rezervoarje vgradila druga oseba, in ne proizvajalec, če ti rezervoarji omogočajo neposredno uporabo goriva tako za pogon navedenih vozil kot – kjer je to primerno – za delovanje hladilnih in drugih sistemov med prevozom.
|
Člen 98(2), prvi pododstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/47/ES z dne 5. maja 2009, in točko 6 Priloge III k tej direktivi je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki za knjige, izdane v papirnati obliki, uporablja nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, za knjige na drugih fizičnih nosilcih, kot so CD-plošče, CD-ROM-i ali USB-ključi, pa splošno stopnjo davka na dodano vrednost, pod pogojem, da se spoštuje načelo davčne nevtralnosti, na katerem temelji skupni sistem davka na dodano vrednost, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
|
1. Člene 2(1), 9 in 11 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da so storitve, ki jih opravi matična družba s sedežem v tretji državi za svojo podružnico s sedežem v državi članici, obdavčljive transakcije, če je podružnica del skupine za DDV.
2. Člene 56, 193 in 196 Direktive 2006/112/ES je treba razlagati tako, da je v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem matična družba, ki je v tretji državi, opravlja odplačne storitve za podružnico iste družbe s sedežem v državi članici, pri čemer je ta podružnica članica skupine za DDV v tej državi članici, ta skupina za DDV kot prejemnik teh storitev dolžna plačati DDV, za katerega je nastala obveznost obračuna.
|
Člen 8(1)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995, je treba razlagati tako, da je treba šteti, da je kraj dobave blaga, ki ga družba s sedežem v državi članici proda pridobitelju s sedežem v drugi državi članici in na katerem proizvajalec prek izvajalca storitev s sedežem v tej drugi državi članici opravi končna dela, da bi to blago pripravil za dobavo, preden ga prek navedenega izvajalca storitev odpošlje prejemniku, v državi članici, v kateri ima sedež pridobitelj.
|
1. Člen 2(4)(b) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/74/ES z dne 29. aprila 2004, je treba razlagati tako, da pri uporabi, prvič, premoga kot goriva v postopku proizvodnje sladkorja in, drugič, ogljikovega dioksida, nastalega z izgorevanjem tega energenta, za proizvodnjo kemičnih gnojil ne gre za „dvojno uporabo“ navedenega energenta v smislu te direktive.
Nasprotno, za tako „dvojno uporabo“ gre pri uporabi, prvič, premoga kot goriva v postopku proizvodnje sladkorja in, drugič, ogljikovega dioksida, ki nastane z izgorevanjem tega energenta, za namene tega postopka, če ni sporno, da postopka proizvodnje sladkorja ni mogoče izpeljati brez uporabe ogljikovega dioksida, ki nastane z izgorevanjem premoga.
2. Država članica ima pravico v svoje notranje pravo sprejeti ožje področje uporabe pojma „dvojna uporaba“ od tistega, ki je navedeno v drugi alinei člena 2(4)(b) Direktive 2003/96, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/74, da bi obdavčila energente, ki ne spadajo na področje uporabe te direktive.
|
Člen 30 PDEU nasprotuje dajatvi, kakršna je ta, določena v členu 21(5) dekreta regije Flamske z dne 23. januarja 1991 o varstvu okolja pred onesnaževanjem z gnojili, kakor je bil spremenjen z dekretom z dne 28. marca 2003, ki se uporablja samo pri uvozu presežne količine gnojil, sestavljene tako iz živalskih kot drugih vrst gnojil, v regijo Flamsko in se pobere od uvoznika – medtem ko se dajatev na presežne količine gnojila, proizvedene na flamskem ozemlju, pobere od proizvajalca – ter se izračuna na drugačne načine kot tiste, ki veljajo za izračun zadnjenavedene dajatve. V zvezi s tem ni pomembno, da država članica izvora, iz katere so presežne količine gnojil živalskega izvora uvožene v regijo Flamsko, uporablja zmanjšanje obdavčitve, če gre za izvoz teh presežkov v druge države članice.
|
Člen 5(2) Direktive Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala je treba razlagati tako, da nasprotuje pobiranju davka na pretvorbo prinosniških vrednostnih papirjev v imenske ali nematerializirane vrednostne papirje, kakršen je v zadevi v glavni stvari. Tak davek ne more biti upravičen na podlagi člena 6 navedene direktive.
|