|
|
Potrošniki z aplikacijo Preveri račun preverijo vsak 30 izdan račun. V kar 97 % primerov preverjanj velja, da se računi ujemajo s podatki v sistemu davčnih blagajn. V poostrenem nadzoru v mesecu februarju je FURS opravil 3.547 nadzorov, odkril 300 nepravilnosti, od tega je bilo 189 opozoril (kršitev manjšega pomena).
Celotno sporočilo za javnost
|
Obveščamo vas, da se lahko z vsebinskimi vprašanji v zvezi z izpolnjevanjem REK obrazcev v delu, ki se nanaša na poročanje podatkov, potrebnih za oblikovanje pokojninske osnove (polja M01- M10) obrnete na klicni center ZPIZ telefon 01/4745692.
|
Obveščamo vas, da je od petka, 26.2.2016 možno vlaganje vseh davčnih obračunov DohDej (DDD-DDD), tudi tistih, ki so za leto 2016 pripravljeni v novi različici programa Silvester Fineus (verzija 7.0.0.4.) in se v obdobju obračuna davčna osnova ugotavlja 2016 z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.
|
Vse zavezance, ki oddajajo obračun koncesijske dajatve od iger na srečo (obrazec KDIS), obveščamo, da bo možno obračun koncesijske dajatve od iger na srečo za obračunsko obdobje marec 2016 (pričetek oddaje april 2016) in naprej oddajati le z novim, posodobljenim obrazcem, verzija 2.3. Na novem obrazcu se polja za vnos dinamično prikazujejo glede na to ali je zavezanec prireditelj s koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali prireditelj s koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in/ali igralnih salonih, dodane so kontrole in izračun koncesijske dajatve z rekapitulacijo delitve prihodkov od koncesijskih dajatev, dodana je možnost oddaje prilog skupaj z obrazcem, dodana je pomoč za izpolnjevanje obrazca, ki je dostopna s klikom na znak »?« (lahko jo tudi izpišete). Zavezance posebej opozarjamo na novost obvezne oddaje prilog v določenih primerih.
Zavezance, ki oddajajo obračun KDIS z datoteko (XML), prosimo, da pravočasno pripravijo datoteko za uvoz v skladu z novo shemo. Ta je na voljo na portalu eDavki.
Testiranje oddaje obračuna KDIS ver 2.3 z izpolnjevanjem obrazca ali z uvozom datoteke je zavezancem na voljo na portalu Beta eDavki.
Po pričetku oddaje obračuna KDIS z novo verzijo obrazca, zavezanci oddajo popravke že vloženih obrazcev v tisti verziji obrazca, v kateri so oddali predhodni obrazec (torej popravki obračunov KDIS, ki se nanašajo na obdobja do vključno februarja 2016, se oddajo na verziji 2.2).
|
|
|
|
Od dohodka, ki ga prejema pri B., tožnica na Švedskem davka ni plačala, pač pa ji je bil le obračunan, nato odtegnjen, vendar pa prav zaradi upoštevanja Sporazuma med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja tudi vrnjen, kar pomeni, da je tožnica zavezana poravnati davek od tega dohodka v državi, kjer je rezidentka, torej v Republiki Sloveniji.
|
Iz obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje jasno izhaja, da tožnik s priloženimi potrdili o plačilih ni uspel izkazati, da so bile terjane terjatve poravnane, saj iz knjigovodskih kartic izhaja, da so se z navedenimi plačili pokrivale druge obveznosti, in ne terjane. Tožnik v tožbi svojo pavšalno navedbo, da je celotni dol poplačan, izkazuje le s sklicevanjem na listine, ki jih je priložil v upravnem postopku, ki pa jih je presodil že drugostopenjski upravni organ.
|
Zbornični prispevek sam po sebi res ni davek. Ker je Kmetijsko gozdarska zbornica pravna oseba javnega prava (prvi odstavek 2. člena ZKGZ), katere cilji ustanovitve in delovanja so varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva; svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva, je treba prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva.
|
Skladno s 4. točko 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil. V obravnavani zadevi je predhodno vprašanje, ki ga je pristojni organ pozneje v bistvenih točkah drugače rešil, vprašanje, koliko je znašal dohodek od dejavnosti v letu 2004. Prvostopenjski organ je z odločbo z dne 28. 8. 2013, ki se nanaša na davek od dohodka iz dejavnosti za leto 2004, ugotovil davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti v višini 47.694,41 EUR, ta znesek pa je nato upošteval pri novi odločbi o odmeri dohodnine za leto 2004. Prvostopenjski organ je tako ravnal pravilno, ko je v postopku obnove odpravil prvotno odločbo o odmeri dohodnine za leto 2004 in izdal izpodbijano odločbo.
|
Dopolnjeno vprašanje:
- Vprašanje 15: Kakšne so obveznosti delavca upokojenca pri opravljanju začasnega in občasnega dela upokojencev?
Zaposlovanje na črno (1. izdaja)
|
Dovoljenost revizije revidentka utemeljuje s t. i. vrednostnim pogojem iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavanem primeru izpodbijani del davčne odločbe prve stopnje presega navedeni znesek. Vendar v zvezi z izpolnjevanjem tega pogoja Vrhovno sodišče ugotavlja, da so bili revidentki z davčno odločbo ki je predmet tega upravnega spora, naloženi v plačilo različni davki (DDV, DDPO in davek od dohodka iz kapitala). Davčna odločba dejansko zajema tri odločitve o davčnih obveznostih, ki so bile sprejete na podlagi treh različnih materialnih predpisov in na različnih dejanskih ugotovitvah. Ker (vse) posamezne odločitve ne presegajo zneska 20.000 EUR, bi torej kazalo revizijo (vsaj v...
|
Ko je v dobavno verigo brez zatrjevanega in izkazanega razloga, vključen posrednik, ki ne opravi nobenega gospodarskega dejanja, za presojo skrbnosti davčnega zavezanca glede zlorabe sistema DDV niti ni pomembno vprašanje, ki se običajno zastavlja v tovrstnih primerih, to je, ali je kupec z zadostno mero skrbnosti preveril zanesljivost svojega poslovnega partnerja, ki se je formalno vključil v dobavno verigo, temveč je odločilno bolj temeljno vprašanje, zakaj je kupec sploh pristal na to, da bo med njim in dobaviteljem nastopal še formalni posrednik, ki ne bo izvedel nobenega vsebinskega gospodarskega dejanja. In po mnenju revizijskega sodišča je v takih primerih ravnanje kupca, ki pristane na takšno zgolj formalno vključitev posrednika, vselej mogoče opredeliti kot neskrbno ravnanje davčnega zavezanca glede njegove vloge v sistemu DDV.
|
V obravnavani zadevi je podana pristojnost slovenskih carinskih organov, saj v trenutku, ko se je ugotovilo, da pošiljka ni bila predložena namembnemu uradu, ni bilo mogoče določiti kraja kršitve ali nepravilnosti (enako tudi sodba SEU C-230/06 z dne 3. 4. 2008). Nezakonito odstranitev izpod nadzora pomenijo tudi dejanja kot je odklon od normalne transportne poti ali uničenje carinskih oznak. To potrjuje tudi sodna praksa SEU, po kateri je odstranitev blaga izpod carinskega nadzora vsako dejanje ali opustitev, ki carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanjem nadzora.Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.
|
Organ napačno razlaga institut stavbne pravice. Imetnik stavbne pravice je lastnik zgradbe, ki stoji na zemljišču, na katerem ima stavbno pravico, to zemljišče pa je v lasti nekoga drugega. Ustanovitev stavbne pravice res ne pomeni prenosa lastninske pravice na zemljišču, vendar pa je odločitev v predmetni zadevi odvisna od okoliščine, kdo je lastnik stavbe oziroma poslovnih prostorov (156. člen ZDO).
|
Tožnik svojih obveznosti prostovoljno ni poravnal, zato je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo.
|
V izreku izpodbijanega sklepa so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Stroški izvršbe so bili tožnici obračunani le enkrat, podlaga za njihov obračun pa je 152. člen ZDavP-2 v zvezi s 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, kar je pravilno pojasnil upravni organ druge stopnje.
ZDavP-2 ne predvideva izdaje opomina pred izvedbo davčne izvršbe, pač pa je podlaga zanjo le izvršilni naslov.
|
Davčna osnova za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 je ugotovljena razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določiti verjetno davčno osnovo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo. ZDavP-2 v 5. členu davčnemu organu ne nalaga, da mora po uradni dolžnosti iskati dejstva, ki so za zavezanca ugodna, saj je dokazno breme na zavezancu. Določba 6. člena ZDavP-2, po kateri v dvomu odloči v korist zavezanca, davčnega organa ne zavezuje, da bi nedokazana dejstva štel za dokazana.
|
Po 193. členu ZUJF je davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti seštevek posplošene vrednosti nepremičnin v lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek. Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar za obravnavano zadevo pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
|