Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

V obravnavani zadevi gre za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Tožnikov ugovor, da bi morala biti takšna davčna obveznost predvidena v materialnem zakonu in ne v ZDavP-2 ni utemeljen. Ni namreč neobičajno, da procesni zakoni vsebujejo tudi materialnopravne določbe, kakršna je tudi zadevna določba in vrsta drugih določb ZDavP-2. Takšno stališče je že večkrat sprejelo tudi Vrhovno sodišče. Zato obravnavana ureditev ni v nasprotju z obstoječo zakonsko ureditvijo (v ZDavP-2 in v ZDoh-2) in tudi ne posega v ustavno varovano načelo zaupanja v pravo. Iz 69. člena ZDavP-2 izhaja, da je predmet prijave premoženje, ki je v lasti davčnega zavezanca v času prijave. V konkretnem primeru je davčni organ pred uvedbo postopka tožnika pozval k prijavi premoženja. V postopku inšpiciranja pa ga je s posebnim sklepom pozval še k predložitvi dokumentacije, ki se nanaša na stanje premoženja na dan 1. 1. 2006 (in ne k prijavi premoženja iz 69. člena...

Odmera davka po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni zato ni potrebna. Glede zatrjevane retroaktivne uporabe zakonskih določb in s tem kršitve Ustave RS sodišče navaja, da je obveznost prijaviti vse dohodke za fizično osebo obstajala že pred uveljavitvijo ZDavP-2. Inštitut obdavčitve nepojasnjenega vira tako ni uzakonjen na novo, ampak gre le za poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove. Postopek za odmero davka po zadevni določbi se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Očitek retroaktivne uporabe določbe 68. člena ZDavP-2 tako ni utemeljen. Posledično je neutemeljen tudi očitek, povezan z retroaktivnostjo glede dokazovanja izvora premoženja, pridobljenega pred letom 2006, ter začetnega stanja, od...

V obravnavanem primeru je sporen izračun primerljive tržne cene za leto 2007 oziroma izračun dodatka na stroške, ki ga je naredil davčni organ, in s tem višina davčno priznanih odhodkov tožnice. Po Pravilniku o transfernih cenah, ki je veljal v času inšpiciranja in tudi še ob izdaji izpodbijane odločbe, se v primeru, ko se ugotovi in uporabi interkvartilni razpon, primerljiva tržna cena ugotovi kot mediana interkvartilnega razpona primerljivih tržnih cen. S tem, ko je kot primerljivo tržno ceno davčni organ v konkretnem primeru uporabil mediano, je torej ravnal skladno s Pravilnikom, ki druge oziroma drugačne možnosti ni dopuščal. Ker gre za davčni predpis, čeprav podzakonski, je njegove določbe šteti za obvezne (kogentne), kar pomeni, da je davčni organ na določbe Pravilnika vezan. Nasprotno Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave nimajo takšne (obvezne) veljave. Gre za dokument, ki se osredotoča na glavna načelna...

V zadevi je sporno, ali je davčni organ tožniku utemeljeno dodatno odmeril dohodnino v obnovljenem postopku za leti 2007 in 2008. Tožnik je namreč od A. d.o.o. v letu 2007 prejel 11.980,000,00 EUR in v letu 2008 9.700,000,00 EUR, podlaga za izplačilo pa naj bi bila odpoved pravicam iz opcijske pogodbe, v smislu odsvojitve opcije kot izvedenega finančnega instrumenta, ki bi bila kot taka na podlagi 32. člena ZDoh-2 oproščena plačila dohodnine. Odločitev je odvisna od tega, kako se presoja sklenjeni dogovor, ki je temelj za izplačilo. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov je bilo treba ugotoviti, ali je pri tem pravnem poslu šlo za davčno optimizacijo, kar je legitimen cilj vsakega subjekta, ali pa je šlo za sklepanje poslov oziroma transakcij z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka, oziroma za davčno zlorabo. Tudi po presoji sodišča je bil edini razlog za sklenitev obravnavanega dogovora izogibanje davčnim obveznostim, družba A. d.o.o. pa je tožniku tako...

Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da v izreku odločbe ni navedena vrsta davka in da zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Že iz vsebine tožbe izhaja, da je tožniku povsem jasno, za kateri davek gre in katera je pravna podlaga za odmero davka, prav tako pa to izhaja tudi iz izpodbijane odločbe. V četrtem odstavku 113. člena ZDavP-1, ki ima kontinuiteto v petem odstavku 68. člena ZDavP-2, je določeno, da se postopek za odmero davka po tem odstavku lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil postopek uveden. Zakon je s tem določil le nov način izračuna davčne obveznosti, medtem ko je bila obdavčitev nepojasnjenega vira možna že po prejšnji zakonodaji in tako z uporabo citirane zakonske določbe ni bilo poseženo v tožnikove pravice. Nedopustna retroaktivna uporaba zakona po presoji sodišča zato ni podana. Glede na zakonsko besedilo, ki dopušča davčno odmero za...

V obravnavanem primeru ni bilo kršeno načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona. V ZDavP-2 in tudi v predhodno veljavnem ZDavP-1 ni določenih časovnih omejitev, kolikor se preveritve v postopku nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja dohodkov oziroma plačil v inšpiciranem obdobju. Preverjanje okoliščin v zvezi s tožnikovim premoženjem v predhodnem obdobju v tem primeru ni bilo podlaga za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z dohodki, osebno porabo in premoženjem tožnika v inšpiciranem obdobju. Pri teh ugotovitvah gre zgolj za okoliščine, ki pojasnjujejo dogajanje v obravnavanem obdobju. Ker je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, se lahko preverjajo vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, iz katerega obdobja izvirajo. Pri ugotavljanju davčne osnove z oceno se za obdavčitev relevantna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Z oceno določena...

V zadevi je sporen (po)tek petletnega relativnega zastaralnega roka pravice do izterjave iz drugega odstavka 125. člena ZDavP-2, in sicer so sporni pravni učinki odloga izvršitve odmerne odločbe na tek (relativnega) zastaralnega roka pravice do izterjave. Glede določb ZDavP-2 o zastaranju nasploh in še posebej tistih o teku zastaralnih rokov sodišče ugotavlja, da so same po sebi dovolj jasne in jih je kot takšne mogoče uporabiti. In če se jih uporabi, kot so zapisane, je mogoče zaključiti le, da zakon zadržanja teka zastaralnega roka za primer odloga davčne obveznosti ne določa, da v tej zvezi tudi ne napotuje na druge predpise in da torej zastaralni rok pravice do prisilne izterjave davčnih obveznosti teče tudi v času, ko je izvrševanje odločbe odloženo. Analogna uporaba instituta zadržanja zastaranja iz drugih zakonov oziroma z drugih pravnih področij brez izrecnega zakonskega pooblastila po presoji sodišča ni možna. To izhaja iz načela zakonitosti v davčnih...

Sodišče pritrjuje ugotovitvi, da je tožnica poslovne dogodke knjižila na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanih poslovnih dogodkov ni dokazala. Knjigovodska listina je namreč skladno s SRS 21 verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno; sestavljena mora biti tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. Izpodbijana odločitev je zato utemeljena že v določbah 11. člena ZDDPO oziroma ZDDPO-1. Pri tem se davčni organ na SRS 21 utemeljeno sklicuje tudi pri davčni obravnavi odhodkov za leto 2006. Kot izhaja iz 2. točke Uvoda v SRS (2006) je uporaba SRS 20 do 24 le priporočena, ni pa obvezna, ker gre po njihovi vsebini za pravila skrbnega računovodenja. Gre torej le za način sicer obveznega zagotavljanja pravilnosti in resničnosti podatkov. Da bi tožnica resničnost in poštenost računovodskega poročanja zagotavljala...

Sodišče ni sledilo predlogu, naj prekine upravni spor in poda zahtevo Ustavnemu sodišču, da začne postopek za oceno ustavnosti ZDavP-1 oziroma ZDavP-2 v delu, ki se nanaša na vprašanje dopustnosti cenitve davčne osnove zavezanca kot fizične osebe glede premoženja, ki izvira iz obdobja pred uveljavitvijo ZDavP-1. Glede preverjanja finančnega stanja in plačil zavezanca tako v ZDavP-1 kot tudi ZDavP-2 ni posebnih omejitev, kolikor se preveritve nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja dohodkov oziroma plačil v inšpiciranem obdobju. Ugotovitve so povezane s predmetom nadzora in kot take pojasnjujejo dogajanje in plačila v obravnavanem obdobju. Izvor premoženja je bistven za odločanje o odmeri dohodnine. Ni pa po mnenju sodišča bistveno, iz katerega obdobja premoženje izvira. Zato je navedeni način ugotavljanja, ki mu tožnik sicer nasprotuje, lahko le v njegovo korist, saj ga pri dokazovanju izvora premoženja oziroma denarja v časovnem pregledu zakon v ničemer ne...

Vse izplačevalce dohodkov obveščamo, da so podatki za odmero dohodnine, ki jih je Finančna uprava RS pripravila na podlagi obračunov davčnega odtegljaja, objavljeni na portalu eDavki. Vpogled je možen od 15. 1. 2016 do 31. 1. 2016. Objavljeni podatki na eDavkih so namenjeni le izplačevalcem dohodkov za primerjavo podatkov iz predloženih iREK obrazcev in pripravljenimi obvestili prejemnikom dohodkov (Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2015), ki jih morajo izplačevalci dohodkov izročiti prejemnikom dohodka najpozneje do 31. 1. 2016. Do svojih podatkov lahko izplačevalci dostopajo z digitalnim potrdilom. Izplačevalci dohodka naj objavljene podatke primerjajo s podatki, ki so jih davčnemu organu predložil na iREK obrazcih. Če ugotovijo, da slednji niso pravilni, naj Finančni upravi RS čim prej (najpozneje do 31. 1. 2016) predložijo manjkajoče REK obrazce oziroma popravke že vloženih REK obrazcev.

 Celotno sporočilo za javnost   

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (2. izdaja)    > spremembe so označene z rdečo

 Arhiv sprememb

Tudi če nakazilo ni bilo izvršeno do začetka stečajnega postopka oziroma je do izvršitve nakazila (poplačila) prišlo zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka oziroma na podlagi zakonskih določb o pobotu iz 261. člena ZFPPIPP, je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov sprejema pooblastila za nakazilo.

Dodana vprašanja: Vprašanje 1: Ali bodo morale finančne institucije zbirati podatke o finančnih računih za vse nerezidente ali samo za rezidente tistih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o izmenjavi podatkov? Vprašanje 2: Do kdaj mora finančna institucija izvesti postopke dolžne skrbnosti za obstoječe račune? Kako postopa finančna institucija, če za obstoječe račune ne razpolaga z davčno številko ali datumom rojstva imetnika računa? Vprašanje 3: Lahko podrobneje pojasnite razumna prizadevanja finančne institucije, da pridobi manjkajoče podatke? Vprašanje 4: Ali ob predložitvi samopotrdila zadošča predložitev osebnega dokumenta, ali je potrebno predložiti tudi potrdilo o rezidentstvu? Vprašanje 5: Ali potrebujemo fotokopije dokaznih listin? Vprašanje 6: Ali se pri pregledu in identifikaciji obstoječih računov preverja samo naslov stranke fizične osebe (stalni, začasni) ali tudi indice, ki so navedeni v direktivi, da se jih preverja, če se ni mogoče zanesti na naslov? Kaj je kriterij, da se ne moreš zanesti na naslov? Vprašanje 7: Kako naj preverjamo rezidentstvo (»residence address test«) imetnika obstoječega računa? Vprašanje 8: Kako poročati, če imetnik navede rezidentstvo v dveh ali več državah (zneskovno) ali pa spremeni davčno rezidentstvo med davčnim letom? Vprašanje 9: Kje lahko preverimo veljavnost predložene identifikacijske številke? Vprašanje 10: Kako naj finančna institucija spremlja »spremembe okoliščin«? Vprašanje 11: Lahko dodatno pojasnite pomen fiduciarnih računov, kadar gre za račun notarja/odvetnika/izvršitelja? Vprašanje 12: Skladno z direktivo mora finančna institucija od 1.1.2016 od vsake nove stranke, ki bo prvič sklenila nov depozit ali odprla nov varčevalni ali transakcijski račun, pridobiti samopotrdilo. Ali...

Dodana vprašanja:Vprašanje 1: Ali bodo morale finančne institucije zbirati podatke o finančnih računih za vse nerezidente ali samo za rezidente tistih držav, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o izmenjavi podatkov?Vprašanje 2: Do kdaj mora finančna institucija izvesti postopke dolžne skrbnosti za obstoječe račune? Kako postopa finančna institucija, če za obstoječe račune ne razpolaga z davčno številko ali datumom rojstva imetnika računa?Vprašanje 3: Lahko podrobneje pojasnite razumna prizadevanja finančne institucije, da pridobi manjkajoče podatke?Vprašanje 4: Ali ob predložitvi samopotrdila zadošča predložitev osebnega dokumenta, ali je potrebno predložiti tudi potrdilo o rezidentstvu?Vprašanje 5: Ali potrebujemo fotokopije dokaznih listin?Vprašanje 6: Ali se pri pregledu in identifikaciji obstoječih računov preverja samo naslov stranke fizične osebe (stalni, začasni) ali tudi indice, ki so navedeni v direktivi, da se jih preverja, če se ni mogoče zanesti na naslov? Kaj je kriterij, da se ne moreš zanesti na naslov?Vprašanje 7: Kako naj preverjamo rezidentstvo (»residence address test«) imetnika obstoječega računa?Vprašanje 8: Kako poročati, če imetnik navede rezidentstvo v dveh ali več državah (zneskovno) ali pa spremeni davčno rezidentstvo med davčnim letom?Vprašanje 9: Kje lahko preverimo veljavnost predložene identifikacijske številke?Vprašanje 10: Kako naj finančna institucija spremlja »spremembe okoliščin«?Vprašanje 11: Lahko dodatno pojasnite pomen fiduciarnih računov, kadar gre za račun notarja/odvetnika/izvršitelja?Vprašanje 12: Skladno z direktivo mora finančna institucija od 1.1.2016 od vsake nove stranke, ki bo prvič sklenila nov depozit ali odprla nov varčevalni ali transakcijski račun, pridobiti samopotrdilo. Ali mora finančna institucija pridobiti samopotrdilo tudi v primeru, ko obstoječa stranka pri finančni instituciji odpre še en depozitni, varčevalni ali transakcijski račun, pri tem pa nima nobenih indicev na tuje davčno...

V objavljenem dokumentu so podrobneje predstavljene novosti, ki jih bodo morale poročevalske finančne institucije Slovenije upoštevati pri dostavi informacij na podlagi FATCA sporazuma v poročilu, ki ga morajo za informacije v letu 2015 posredovati FURS do 30. 6. 2016.

 Aktualne spremembe na področju poročanja informacij na podlagi FATCA sporazuma za leto 2015 (1. izdaja)   

V objavljenem dokumentu so podrobneje predstavljene novosti, ki jih bodo morale poročevalske finančne institucije Slovenije upoštevati pri dostavi informacij na podlagi FATCA sporazuma v poročilu, ki ga morajo za informacije v letu 2015 posredovati FURS do 30. 6. 2016.

 Aktualne spremembe na področju poročanja informacij na podlagi FATCA sporazuma za leto 2015 (1. izdaja)   

 Mrežni marketing (2. izdaja)    

 Arhiv sprememb