Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

On those grounds, the Court (Ninth Chamber) hereby rules:

1) Article 110 TFEU must be interpreted as meaning that it does not preclude a Member State from establishing a tax on motor vehicles, such as that provided by Law No. 9/2012, the January 6, 2012, concerning the tax on polluting emissions from motor vehicles (Legea nr. 9/2012 privind taxa pentru emisiile poluante provenite of autovehicule), which hits imported used vehicles on their first registration in that Member State and vehicles already registered in that Member State during the first transcript in the same State of the property right on them.

2) Article 110 TFEU must be interpreted as meaning that it precludes a Member State exempts from tax, such as that provided by Law No. 9/2012, the vehicles already registered for where a fee was paid previously in force, when the residual amount of that tax incorporated in the value of these vehicles is lower than the amount of the new tax. This is necessarily the case where the earlier tax should be reimbursed with interest because of its incompatibility with EU law.

On those grounds, the Court (Seventh Chamber) hereby rules:

1) Article 213, paragraph 1 of Directive 2006/112 / EC of 28 November 2006 on the common system of value added tax, must be interpreted as meaning that it opposed no national legislation to impose on a taxable person to declare the beginning of an economic activity when the proceeds of this activity does not exceed the deductible limit for small businesses and the taxable person does not intend to exercise a taxable activity .

2) The EU law should be interpreted as meaning that it does not preclude an administrative fine imposed for failure to comply by a taxable person from the obligation to declare the beginning of an economic activity when the product of this activity does not exceed the deductible limit for small businesses. It is for the national court to assess whether, in the main proceedings, the penalty imposed is consistent with the principle of proportionality.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člen 183, prvi odstavek, Direktive 2006/112 / ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji državljan, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki določa za izračun zamudnih obresti za vračilo presežka davka na dodano vrednost ob izteku obdobja desetih dni po zaključku davčnega nadzora.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: 4.      Pravo Unije je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da lahko davčna uprava za uporabo člena 4(3) PEU, člena 325 PDEU ter členov 2, 250(1) in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da bi dokazala obstoj zlorabe na področju davka na dodano vrednost, brez vednosti davčnega zavezanca uporabi dokaze, pridobljene v okviru še ne končanega vzporednega kazenskega postopka, na primer s prestrezanjem telekomunikacij in zasegom elektronske pošte, če pridobitev teh dokazov v okviru navedenega kazenskega postopka in njihova uporaba v okviru upravnega postopka ne kršita pravic, zagotovljenih s pravom Unije. V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, mora nacionalno sodišče, ki nadzira zakonitost odločbe, s katero je bil odmerjen davek na dodano vrednost in ki temelji na takih dokazih, v skladu s členi 7, 47 in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah preveriti, prvič, ali so bila preiskovalna sredstva, kot sta prestrezanje telekomunikacij in zaseg elektronske pošte, določena z zakonom in nujna v okviru kazenskega postopka, in drugič, ali je bila uporaba dokazov, pridobljenih s temi sredstvi, s strani navedene uprave tudi dovoljena z zakonom in nujna. Prav tako mora preveriti, ali je bil davčnemu zavezancu v skladu s splošnim načelom spoštovanja pravice do obrambe v upravnem postopku omogočen vpogled v te dokaze in ali mu je bilo omogočeno, da se o njih izjavi. Če ugotovi, da ta davčni zavezanec te možnosti ni imel ali da so bili ti dokazi pridobljeni v okviru kazenskega postopka ali uporabljeni v okviru upravnega postopka s kršitvijo člena 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, mora nacionalno sodišče te dokaze zavrniti in navedeno odločbo odpraviti, če ta zato nima podlage. Te dokaze je treba zavrniti...

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

1.      Člen 1(3) Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS je treba razlagati tako, da izpolnjuje pogoje za neposredno učinkovanje, ki posameznikom omogoča, da se nanj sklicujejo pred nacionalnim sodiščem v sporu z državo članico.

2.      Člen 30 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje praksi države članice, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, po kateri se dajatev ob registraciji, plačana ob uvozu motornih vozil iz drugih držav članic, ne vrne, čeprav se zadevna vozila, ki niso bila nikoli registrirana v tej državi, izvozijo naprej v drugo državo članico.