Glede dokazovanja z izjavo stranke in zaslišanjem prič (očeta in moža) je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku obrazložilo, da takega dokazovanja revidentka v davčnem postopku ni predlagala, čeprav jo je zastopal kvalificiran pooblaščenec. Obrazložilo je, da zato dokazov, ki jih je stranka prvič navajala v upravnem sporu, kot nedovoljenih tožbenih novot ni upoštevalo. Takšen zaključek je po presoji Vrhovnega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
|
Revizija je samostojno, izredno pravno sredstvo, kar stranki nalaga, da jo obrazloži tako, da konkretizira v njej predstavljene argumente in s tem Vrhovnemu sodišču omogoči opredelitev do izraženih stališč. Zato ne more zahtevati, da bo Vrhovno sodišče to storilo namesto nje in v tožbi samo poiskalo navedbe, na katere sodišče prve stopnje ni odgovorilo in določilo sporna vprašanja, jih opredelilo kot relevantna in nato o njih še odločilo.Navidezni pravni posel (oziroma pogodba)je posel, ki sta ga stranki sklenili, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla. Stranki želita le v zunanjem svetu prikazati, da je med njima sklenjen takšen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega učinka ne želita. Veljal naj bi le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same. Takšnemu pravnemu poslu manjka poslovna podlaga (kavza) že na njeni najsplošnejši ravni, saj stranki ne prevzameta zaveze opraviti izpolnitveno...
|
Namen vračila davka po 11. členu ZDMV je v preprečitvi kopičenja davka (v različnih državah) zaradi prenosa vozila, zaradi česar je predvideno vračilo plačanega DMV za motorna vozila, ki se v RS ne registrirajo, ker zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo članico EU teritorialno zapustijo njeno ozemlje, a še naprej obstajajo in se bodo tudi uporabljala v prometu, vendar ne na ozemlju RS. Ni pa namen 11. člena ZDMV v povračilu škode (v katero je lahko zajet tudi znesek plačnega DMV), ki zavezancu nastane zaradi uničenja vozil, ki se v prometu ne bodo nikoli (več) uporabljala, ne v RS ne v drugi državi.
Ker primerjana položaja, ko vozila zapustijo ozemlje RS zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo pred prvo registracijo in ko so vozila uničena pred prvo registracijo, nista bistveno enaka položaja, ki bi zahtevala enako obravnavo, stališče sodišča prve stopnje in davčnih organov, da se revidentki plačan DMV za vozila,...
|
Če davčni zavezanec ne razpolaga s formalno popolnim računom, je že to zadostni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, zato ni treba še dodatno presojati, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe sicer pravilno izhajalo iz materialnopravnih izhodišč glede ugotavljanja subjektivnega elementa, vendar pa svoje presoje, da je v obravnavani zadevi revident vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, ni ustrezno obrazložilo, zato sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
|
Rok iz osmega odstavka 11. člena ZDMV je prekluzivni materialni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice do vračila plačanega davka na motorna vozila.Ker je revidentka zahtevo za vračilo davka na motorna vozila vložila šele junija 2011, okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahtevala vračilo davka, pa so nastopile že v novembru 2010, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zamudila trimesečni materialni prekluzivni rok za vložitev zahteve, s čimer je izgubila pravico do vračila sorazmernega dela plačanega davka na motorna vozila.
|
v predmetni zadevi, ki se nanaša na carinske in uvozne dajatve, je treba kot materialni predpis upoštevati CZS, ki v drugem odstavku 241. člena določa, da je treba znesek teh obresti izračunati tako, da ustreza znesku, ki bi se za ta namen zahteval na nacionalnem denarnem in kapitalskem trgu.
|
Znižanje davčne osnove zaradi pobota je posebno pravno dejstvo, ki se lahko uveljavlja v napovedi za odmero davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, a ga je potrebno posebej napovedati.
|
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena PZDDV-1 bi moral tožnik za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila DDV z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico.
|
Tožnik je uveljavljal stroške za delo v tujini in posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante šele v samoprijavi, kar pa je po preteku roka za predložitev napovedi. Ker je to storil prepozno, je zamudil rok, ki je materialni, prekluzivni in ga ni mogoče podaljševati. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice. Pravica do davčnih ugodnosti preneha s potekom roka za vložitev davčne napovedi za odmero dohodnine.
|
Da so bile davčne olajšave za raziskave in razvoj vnesene v zakon z namenom spodbujanja davčnih zavezancev k dodatnim vlaganjem v razvoj in raziskave. Ker pa gre za olajšave, kar pomeni izjemo od splošnega pravila, jih je treba razlagati ozko (restriktivna razlaga).
|
Samo račun, ki ima v formalnem smislu ključne podatke in temelji na dejansko opravljenem poslovnem dogodku, je verodostojna knjigovodska listina in kot tak podlaga za plačilo obveznosti oziroma uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
|
Izpodbijani sklep o izvršbi je izdan v skladu s 143. in 144. členom ZDavP-2. Ker tožnik svoje obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so vsi izvršilni naslovi in datumu izvršljivosti razvidni iz prvostopenjskega izpodbijanega sklepa.
|
Na podlagi podatkov upravnih spisov (elektronskih sporočil odvetnika in uradnih zaznamkov) sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih je po pooblaščencu navajal tožnik, njegovih izostankov ne opravičujejo in kažejo zgolj na zavlačevanje postopka. Ob že podani pisni izjavi tožnika in predloženih listinah njegovo ponovno (dodatno) zaslišanje tudi po presoji sodišča ne bi moglo vplivati na odločitev v zadevi. Z neizvedbo dokaza z izjavo stranke, ki se v upravnem postopku uporabi le, kolikor za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov, ki ga je v svoji vlogi (tudi povsem nesubstancirano) predlagal tožnik, zato po presoji sodišča ni prišlo do kršitve načela materialne resnice.
|
Glede na dejstvo, da je pritožnik dohodek prejel iz zaposlitve daljše od dveh let v obdobju od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2014 na Univerzi na Mainzu kot raziskovalec, se ta dohodek ne obravnava po prvem odstavku 19. člena Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo, temveč v skladu s tretjim odstavkom 19. člena po 15. členu, to je kot odvisne osebne storitve. Glede na to, da je tožnik slovenski rezident, ki je v v letu 2013 delo opravljal v Nemčiji, imata po navedeni določbi mednarodne pogodbe pravico do obdavčitve dohodka tako Nemčija kot Slovenija.
|
Zakonska podlaga za določitev vrednosti kapitala ob odsvojitvi je vsebovana v določbah 99. člena ZDoh-2, po katerih se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost ob odsvojitvi. Šele v primeru, če vrednost ni razvidna iz pogodbe, ali v primeru, če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi.
|
O znižanju ali oprostitvi plačila davčnega odtegljaja, ki se uveljavlja pred izplačilom dohodka na podlagi 260. člena ZDavP-2 oziroma o vračilu davčnega odtegljaja na podlagi 262. člena ZDavP-2, se odloča brez posebnega ugotovitvenega postopka (drugi odstavek 73. člena ZDavP-2) oziroma po skrajšanem ugotovitvenem postopku (144. člen ZUP) le v primeru, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je v zahtevku navedla oziroma predložila stranka. Če se dejansko stanje ugotavlja na podlagi uradnih podatkov ali podatkov, ki so organu znani, je treba posebni ugotovitveni postopek izvesti, kadar je treba dati strankam možnost, da uveljavijo oziroma zavarujejo svoje pravice ali pravne koristi. Pri odločanju o zahtevku za oprostitev oziroma za vračilo davčnega odtegljaja gre za postopek, ki se vodi samostojno in ki se, čeprav se nanaša na izplačilo dohodka, ki je bil predmet presoje v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora...
|
Kljub težki finančni situaciji, v kateri se je znašel tožnik in potencialni socialni ogroženosti, predmetnega dolga ni mogoče odpisati ali delno odpisati, ker je ta možnost z zakonom izključena. Za dolg iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkov za zdravstveno varstvo ter akontacije od dohodka iz dejavnosti je izrecno izključena tudi možnost odloga oziroma obročnega plačila. Za preostali dolg iz naslova davka na dodano vrednost in stroškov prisilne izterjave pa je davčni organ prve stopnje odobril obročno plačilo na štiriindvajset obrokov, kar je največje možno število obrokov, ki ga dopušča zakon.
|
V skladu s 54. členom ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. Popravljenemu davčnemu obračunu mora priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek.
|
Oseba javnega prava, ki uvaža blago izključno za namene njene neobdavčljive dejavnosti, pri uvozu blaga ne sme uporabiti identifikacijske številke za DDV, ki ji je bila dodeljena za opravljanje njene ekonomske dejavnosti, saj ne nastopa kot davčni zavezanec (torej v teh primerih ne izpolnjuje pogojev iz 77. člena ZDDV-1). Prav tako oseba javnega prava v teh primerih za namene uvoza blaga ne sme predložiti identifikacijske številke za namene DDV, ki ji je bila dodeljena za namene obračunavanja DDV od pridobitev blaga znotraj Unije in/ali za namene čezmejnega opravljanja storitev.
Osebe javnega prava in izkazovanje DDV od uvoza prek obračuna DDV, št. 0920-10563/2016-1, 8. 9. 2016
|
Predstavitev bo potekala v petek, 23. septembra 2016 na Generalnem finančnem uradu v Ljubljani (velika predavalnica v pritličju), Šmartinska c. 55, med 9:00 in 11:30 uro.
S 1. 8. 2016 se je začel uporabljati nov Zakon o trošarinah, ki prinaša posodobitve in vsebinsko prenovo obstoječe zakonodaje na področju trošarin. Prav tako se pričakuje, da bo v mesecu septembru 2016 sprejet Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah. Na predstavitvi bodo predstavljene bistvene novosti nove trošarinske zakonodaje.
Predstavljene bodo naslednje teme:
- nastanek obveznosti, obračunavanje, plačevanje, oprostitev, odpust in vračilo trošarine,
- gibanje trošarinskih izdelkov,
- trošarinska dovoljenja,
- prijava dejavnosti in registracija,
- trošarinski izdelki.
Vsebine bodo predstavili uslužbenci Finančne uprave RS, Generalnega finančnega urada.
Prijavo lahko pošljete na elektronskem obrazcu (za največ dva udeleženca iz posameznega organa/organizacije). Število udeležencev je omejeno z zapolnitvijo mest. Udeležba bo mogoča le na podlagi potrjene prijave, ki jo boste prejeli na svoj elektronski naslov.
Informacije o novi carinski zakonodaji so na voljo na spletni strani Finančne uprave RS, pod zavihkom Trošarine (ZTro-1).
|