Pred spremembo prikaza prve strani znotraj sistema eDavki, se je na prvi strani prikazal seznam zadnjih vloženih dokumentov, prejetih dokumentov in pripravljenih dokumentov. Za spremembo smo se odločili,... Preberi več
|
Tožnica stroškov v zvezi z delom in davčne olajšave za čezmejne delovne migrante ni uveljavljala v rokih, določenih z zakonom. Zato prvostopenjski organ pri izdaji odmerne odločbe o dohodnini za leto 2012 teh davčnih ugodnosti ni mogel upoštevati.
|
V skladu s prvo točko četrtega odstavka 90. člena Zakona o trošarinah - ZTro-1 (Uradni listu RS št. 47/16) nastane obveznost za obračun trošarine za električno energijo takrat, ko je električna energija iz električnega prenosnega oziroma distribucijskega omrežja dobavljena s strani dobavitelja končnemu odjemalcu v Sloveniji na odjemno mesto. Končni odjemalec električne energije je oseba, ki ima na odjemnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe električne energije, skladno z zakonom, ki ureja energetiko, in kupuje električno energijo za lastno končno rabo (tretji odstavek 90. člena ZTro-1). Osebe, ki nastopajo kot dobavitelji električne energije končnim odjemalcem, so se dolžne registrirati kot trošarinski zavezanci (63. člen ZTro-1) in v skladu z 9. členom ZTro-1 obračunavati trošarino. V praksi imamo primere, ko se dobavlja električna energija na zaključena območja iste lokacije. Gre za območja, ki imajo ali status zaprtega distribucijskega sistema v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ali so druga zaključena območja iste lokacije, kjer opravljajo dejavnost različne pravne osebe. Za ta območja imajo običajno dobavitelji sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije le z imetnikom oziroma upravljavcem (v nadaljevanju: imetnik) območja in ne tudi z vsakim posameznim končnim odjemalcem (pravne osebe, ki opravljajo dejavnost) znotraj tega območja. Slednjim običajno prodaja električno energijo imetnik zaključenega območja. Dobavitelj električne energije na zaključeno območje iste lokacije je v skladu z veljavno trošarinsko zakonodajo zavezan k obračunu trošarine le za električno energijo, ki jo imetnik zaključenega območja porabi za svojo končno rabo. Za električno energijo, ki jo imetnik oziroma upravljalec zaključenega območja proda drugim končnim odjemalcem znotraj tega območja, pa je zavezanec za obračun trošarine imetnik zaključenega območja. Glede na dejanskega končnega odjemalca se v skladu s šestim odstavkom...
|
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t.i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 ne pomeni posebnega davčnega postopka.
|
Sodišče ne more preizkusiti same višine obrestne mere (1,6103%), saj ni razvidno, katere elemente je pri tem carinski organ upošteval in kje je dobil podatke, niti ni pojasnjeno, zakaj je carinski organ upošteval ročnost enega leta oz. ni razvidno, na kakšnih kriterijih oz. elementih je ugotovljena uporabljena obrestna mera, ki naj bi jo za leto 2009 določala ECB. Carinski organ teh podatkov sploh ni navedel in se tudi ne nahajajo v upravnem spisu, zato sodišče višine obrestne mere ne more preizkusiti.
|
V konkretnem postopku je bil ugotovljen obstoj zlorabe in tožniku je mogoče očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da gre za transakcije, katerih namen je zloraba pravic. Računi in njihovo plačilo še ne izkazujejo resničnost dobave vozil, ki so oproščene plačila DDV. Tožnik tudi ni pojasnil ekonomske logike obravnavanih poslov. Davčni zavezanec z verodostojnimi listinami ni izkazal, da izpolnjuje pogoje, predpisane v 1. točki prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 za oprostitev plačila DDV.
|
Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV za oprostitev oz. vračilo davka na motorna vozila za vozilo Peugeot 807, ker je bilo kupljeno pred potekom 3-letnega obdobja, v katerem je tožnik že uveljavljal pravico do vračila davka na motorna vozila.
|
Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega nadzora je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega postopka pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Ugovore, ki se nanašajo na metodo in s tem povezano nezakonitost upravnega akta ter zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin bo tožnik lahko uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari. Ker tožnik gradi tožbo na trditvi, da mora biti upravni spor dopusten tudi na podlagi 4. člena ZUS-1, je sodišče preverilo ali obstajajo procesne predpostavke za obravnavanje tožbe po 4. členu ZUS-1. Postopek po 4. členu ZUS-1 je dopusten le subsidiarno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ker se bo postopek davčnega inšpekcijskega...
|
V petek, 7. aprila 2017, so uslužbenci mobilnega oddelka Finančne uprave RS (FURS) izvajali finančni nadzor vstopnih vozil in potnikov na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje. Pri pregledu osebnega avtomobila znamke Peugeot 307, ki ga je vozil državljan Črne gore, so ugotovili, da je bilo podvozje vozila predelano z namenom ustvarjenega dodatnega, skritega, prostora za tihotapljenje blaga. Zaradi utemeljenega suma tihotapstva so opravili preiskavo prevoznega sredstva, pri kateri so v dvojnem dnu vozila našli 32 paketov rjave barve v skupni teži 30 kilogramov. S preliminarnim testom posušenih delcev rastlin, ki so se nahajali v enem od paketov, so ugotovili, da se v njih nahaja prepovedana droga marihuana. Vozilo so zavarovali in o ugotovitvah obvestili Policijo, ki je prevzela nadaljnji postopek preiskave vozila in druge naloge v predkazenskem postopku. Zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je državljan Črne Gore storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po 186. členu, KZ-1), s tem, ko je neupravičeno, zaradi prodaje, prenašal prepovedano drogo konoplja, je bila moškemu odvzeta prostost. 46-letnika so v nedeljo, 9. aprila, privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je odredil pripor. Za tovrstno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let.
|
Izvajalec zdravstvene storitve mora naročniku storitve – pacientu izdati račun za opravljeno storitev, ne glede na to, kdo je plačnik teh storitev in kdaj jo plača.
Obveznost izstavitve računov za zdravstvene storitve, št. 4230-193/2017-2, 10. 4. 2017
|
|
|
Vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdajo upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1 niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva, v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
|
Tožnik s svojimi pavšalnimi navedbami in predloženim poslovnim izidom za leto 2014, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode, ni z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazal niti da bo taka škoda dejansko nastala niti da jo je mogoče preprečiti le z izdajo zahtevane začasne odredbe.
|
|
|
|
V zadevi ni sporna sama višina obdavčitve niti ugotovitve glede predmeta obdavčitve, temveč je sporen namen uporabe predmetnega plovila in sicer ali se uporablja za opravljanje registrirane dejavnosti ali pa za zasebne namene. Po 4. členu ZDVP je davčni zavezanec lastnik plovila, ki je kot tak evidentiran v davčni evidenci iz 9. člena tega zakona. V obravnavani zadevi je finančni organ po uradni dolžnosti ugotovil davčno obveznost za sporno obdobje. Ugotovitev davčne obveznosti izhaja iz podatkov konkretnega vodnega plovila (dolžina predmetnega plovila je 13,40 metrov in ima 36,8 kilovatov moči), kot seštevek splošnega dela obveznosti, dela obveznosti, ki se nanaša na dolžino plovila in dela obveznosti, ki se nanaša na moč pogona plovila.
|
Ker tožnik v predpisanem roku davčnega dolga iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in DDV ni pravočasno poravnal, je prvostopenjski organ v skladu s prvim odstavkom 143. člena ZDavP-2 izdal sklep o davčni izvršbi.
|
V navedenem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik rabljena osebna vozila, ki jih je pridobil po nizki ceni in jih popravil, komisijsko prodajal v svojem imenu in tudi v imenu svojih sorodnikov. Tožnik je vozila nabavljal poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil. Prav tako je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da je dejansko sporne posle izvedel tožnik sam in ne njegovi sorodniki. Zato je bilo tožniku naloženo plačilo DDV in posledično za relevantno obdobje naloženo plačilo akontacije dohodnine.
|
V predmetni zadevi je davčni organ na podlagi 3. člena, 4. člena in 6.aa člena ZDMV in na podlagi tožnikove napovedi z dne 18. 3. 2014 tožniku za motorno vozilo odmeril DMV. Pritožbeni organ je tožniku pravilno pojasnil, da je za uvrstitev izdelkov v posamezne tarifne številka KN pristojen carinski organ in da bi lahko v primeru, če bi bila uvrstitev motornega vozila v posamezno tarifno številko KN sporna, zahteval od carinskega organa pojasnilo oziroma informacijo o uvrstitvi predmetnega motornega vozila v ustrezno tarifno številko KN. Tožnik pa od pristojnega carinskega organa ni zahteval pojasnila oziroma informacije o uvrstitvi v tarifno številko KN. Davčni organ je v odmernem postopku glede na svoje zakonsko določene pristojnosti po presoji sodišča pravilno pridobil mnenje Carinske uprave RS o uvrstitvi obravnavanega motornega vozila v tarifno številko KN z dne 19. 3. 2014.
|
davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, na katerem temelji izpodbijana odločitev se odmeri, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. davek se odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšane za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Pogoj za odmero davka na tej podlagi je torej ugotovitev, da premoženje in poraba davčnega zavezanca v obdobju davčne obravnave precej presega obdavčene...
|