Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZDDPO-2 se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik (v skladu s prehodno določbo 81. člena ZDDPO-2 za leto 2010 šestkratnik in za leto 2011 petkratnik) zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Tožnik je v postopku dokazoval, da bi presežek posojil dobil tudi od nepovezane osebe, vendar pa navedenega ni uspel dokazati.
|
Oprostitve plačila DMV so taksativno navedene v prvem odstavku 5. člena ZDMV, ki jasno in podrobno določa primere in upravičence do oprostitve plačila DMV. Iz 4. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV izhaja, da se DMV ne plačuje od cestnih motornih vozil za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji; za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo; za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani in za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo. V danem primeru pa tožnik predhodno navedenih pogojev v času vnosa predmetnega vozila v Republiko Slovenijo tudi po presoji sodišča ni izpolnjeval. V obravnavani zadevi je tožnik državljan Republike Slovenije, ki je po...
|
|
|
|
Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Izhajajoč iz samega besedila zakona tako ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
|
Zavezanci, ki so v začetku aprila na dom po navadni pošti prejeli informativne izračune dohodnine, imajo še do vključno 30. aprila 2018 čas, da vložijo ugovor, če ugotovijo, da podatki v informativnem izračunu niso pravilni oziroma so pomanjkljivi ali pa je njihova davčna obveznost prenizko ali previsoko ugotovljena. Ugovor vložijo na naslov, ki je naveden v informativnem izračunu dohodnine (v pouku o pravnem sredstvu).
Obrazec ugovora je dostopen na vseh finančnih uradih in na spletni strani FURS.
Na podlagi ugovora bo davčni organ zavezancu izdal dohodninsko odločbo.
Če pa se zavezanci z informativnim izračunom strinjajo, torej ocenijo, da je dejansko stanje takšno, kot je navedeno na informativnem izračunu dohodnine, jim ni treba storiti ničesar, ker bo informativni izračun v 30 dneh od odpreme samodejno postal odločba. Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 30. maj 2018, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na TRR 28. maja 2018.
Naslednji sveženj informativnih izračunov bo odpremljen konec maja 2018.
|
|
|
Uslužbenci Mobilnega oddelka Finančnega urada Maribor so dne 9. 4. 2018 pri opravljanju finančnega nadzora na avtocesti A4, na območju cestninske postaje Prepolje, pri pregledu in kasnejši preiskavi osebnega avtomobila madžarske registracije, ki ga je vozil madžarski državljan, v posebej prirejenem prostoru pod prednjima sedežema na podvozju vozila našli skritih 33.600 kosov cigaret znamk Marble in Ashima, brez tobačnih znamk.
Cigarete so zasegli, zoper voznika pa uvedli postopek o prekršku. Znesek prikrajšanja carinskih in drugih dajatev znaša 4.813,64 EUR.
|
V skladu z 273. členov ZDavP-2, so sestavni del ugovora oz. napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Kot ustrezna dokazila glede uveljavljanja odbitka davka, plačanega v tujini, se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo obstoj davčne obveznosti ali plačilo davka izven Republike Slovenije.
Če davčni zavezanec rezident ne uveljavlja odbitka davka, plačanega v tujini v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, mu davčni organ odmeri dohodnino, ne da bi se upošteval odbitek davka, plačanega v tujini.
Glede na navedene določbe davčni organ v informativni izračun dohodnine ne vključi odbitek davka, plačanega v tujini, temveč ga zavezanec uveljavlja z ugovorom zoper informativni izračun dohodnine. O tem so zavezanci seznanjen tudi v informativnem izračunu dohodnine, kjer je pri tovrstnih primerih v besedilo obrazložitve vključen stavek: »Zavezancu se odbitek davka, plačanega v tujini prizna pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni samo, če uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine«. Ta stavek je z namenom, da ga zavezanci ne prezrejo, iztiskan poudarjeno (odebeljeno).
Enako ravna davčni organ tudi glede upoštevanja dejanskih stroškov prevoza in prehrane. Natančne podatke o dejanskih stroških prevoza in prehrane za celo leto lahko zavezanec predloži šele po koncu leta (za upravičenje dejanskih stroškov zavezanec izkazuje z dejansko prisotnostjo na delovnem mestu), zato zavezanec lahko uveljavlja pravilne dejanske stroške z ustreznimi dokazili v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine skupaj z uveljavljanjem tujega davka.
|
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odpravnina, kakor je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, korporacijskopravna pravica, ali pa jo je treba šteti za pravico iz delovnega razmerja.
|
|
|
Slovenci, ki imajo v Sloveniji uradno prijavljeno stalno prebivališče, dejansko pa že dlje časa živijo v tujini ali pa so se iz Slovenije odselili za stalno, si lahko uredijo svoj rezidentski status pri Finančni upravi RS (FURS) z vložitvijo vloge (dopisa) oziroma v obliki izpolnjenega Vprašalnika: Ugotovitev rezidentskega statusa - odhod iz Republike Slovenije.
Podpisana in skenirana vloga/vprašalnik se lahko FURS posreduje na naslednje načine: - po elektronski pošti na naslov: slovenciposvetu.furs(at)gov.si,
- preko portala eDavki brez uporabe digitalnega potrdila (z uporabo uporabniškega imena in gesla),
- preko portala eDavki z uporabo digitalnega potrdila.
Več informacij glede urejanja rezidentskega statusa in ostalih davčnih obveznosti v Sloveniji je dostopnih v podrobnejšem opisu: Davčne obveznosti slovencev ob odhodu iz Slovenije, ki vsebuje tudi pojasnilo glede uporabe portala eDavki.
|
Obveščamo vas, da je Finančna uprava RS v okviru dopolnitve programske podpore za pripravo POPSV pripravila funkcionalnost, ki bo olajšala plačevanje prispevkov za socialno varnost. Na podlagi POPSV se pripravijo plačilna navodila in prikaz izpolnjenega UPN naloga s QR kodo na eDavkih. UPN nalog je pripravljen tudi v PDF formatu, tako da ga je mogoče natisniti in uporabiti pri dejanskem plačilu obveznosti.
Vir podatkov za plačilne informacije je POPSV oziroma OPSV, rok plačila na UPN je 20. v mesecu za pretekli mesec. Če je OPSV oziroma popravek OPSV oddan po roku za plačilo prispevkov za socialno varnost, se pri pripravi plačilne informacije kot rok plačila izpiše tekoči datum - datum oddaje OPSV.
|
|
Tožnik vse do izdaje odmerne odločbe ni uveljavljal stroškov v zvezi z delom v tujini in posebne davčne olajšave za delavce migrante, temveč je to storil šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, kar je glede na določbe ZDavP-2 prepozno. Davčni organ namreč mora že pri izdaji odmerne odločbe razpolagati z vsemi podatki, relevantnimi za odmero dohodnine, tako da uveljavljanje davčne olajšave in stroškov v zvezi z delom v konkretnem primeru v bistvu predstavlja novo dejstvo, ki pa ga v pritožbi ni več mogoče uveljavljati.
Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je izjemo, ki jo ZDavP-2 pozna glede uveljavljanja posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, mogoče uveljavljati tudi v pritožbi zoper odmerno odločbo. Ker je zakonodajalec to možnost dopustil le v zvezi z navedeno olajšavo, očitno ni bil namen zakona, da se ta možnost prizna tudi glede drugih olajšav.
|
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Olajšavo za čezmejne delovne migrante iz petega odstavka 113. člena ZDoh-2 je treba upoštevati v postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe pa do ukinitve te davčne olajšave z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014, če jo je zavezanec v samoprijavi uveljavljal.
|
Pri prodaji med povezanima družbama je mogoče sprejeti s tem poslom določeno transakcijsko vrednost kot carinsko vrednost le, kolikor je s prej predvidenimi načini vrednotenja mogoče ugotoviti, da povezanost med družbama ni vplivala na transakcijsko vrednost, torej da je ta približno enaka vrednosti cene na enoto blaga, po kateri se blago proda nepovezanim osebam, kar vse pa mora dokazati deklarant.
|
Stanje knjigovodske evidence se v celoti ujema s podatki o neporavnanih obveznostih tožnice, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu in zato sodišče tožničinim pritožbenim trditvam o domnevnih plačilih neporavnanih obveznosti ne sledi.
|
S tem, ko je tožnica zoper odločbo vložila pritožbo, ta sicer ni postala pravnomočna, je pa izvršljiva in s tem izvršilni naslov, na katerem, med drugim, temelji izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
|
Glede na povezanost dobavitelja in distributerja, tožniku ni uspelo dokazati, da je ta odnos v skladu z neodvisnim tržnim načelom ter da povezanost med družbama ni vplivala na ceno. Sodišče poudarja, da je dokazno breme, kolikor imajo carinski organi razlog za domnevo, da je povezanost vplivala na ceno, na strani deklaranta, ki mu mora dati carinski organ možnost, da v odgovoru izpodbije razlog za to domnevo. Za odločitev organa torej zadostuje zgolj domneva, da je povezanost vplivala na ceno, kar je v izpodbijani odločbi v zadostni meri ugotovljeno in obrazloženo, tožniku pa ni uspelo dokazati nasprotnega.
|