Obveščamo vas, da je možna oddaja podatkov VIRPN1 in VIRUMIK za leto 2017.
Oddaja podatkov bo možna do vključno 2. 9. 2018.
Tehnična podpora eDavki
|
Revizija se dopusti glede vprašanja ali pri oporočnem dedovanju po mačehi (očimu) traja davčna oprostitev za pastorko (pastorka) le do smrti njenega (njegovega) očeta (matere).
|
|
|
V teh dneh je bilo z osebno vročitvijo izdanih 27.838 (66,36 % glede na vložene ugovore) odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. Rok za doplačilo dohodnine je 30 dni od datuma vročitve odločbe. Prav tako pa bo v 30 dneh od datuma vročitve odločbe izvršeno nakazilo na TRR zavezancem, ki imajo vračilo dohodnine. Zoper odločbo je možna pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve. Za ostale zavezance Finančna uprava RS nadaljuje postopke odmere dohodnine in bo odločbe izdala do 31. oktobra 2018.
Celotno sporočilo za javnost
|
|
|
|
|
|
Napačno je stališče davčnih organov in sodišča prve stopnje, da davčne posledice v smislu 3. člena ZDPN-2 niso vezane na podlago sklenitve pravnih poslov (kavzo), temveč le na njihovo izvedbo. Namen ZDPN-2 je, da se z DPN obdavči v tem zakonu opredeljene odplačne pravne posle.
Ni ovir, da se po 70. členu SPZ delitev premoženja v solastnini opravi tako, da se namesto da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar ali skupina stvari, v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh. Razlaga, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, bi po presoji Vrhovnega sodišča brez razumnega razloga postavila v neenak položaj davčne zavezance, ki delijo solastno premoženje na zaključeni celoti več nepremičnin, in tiste davčne zavezance, ki delijo solastno premoženje le na eni nepremičnini.
|
Neutemeljeno je tožbeno stališče, da bi moral prvostopenjski organ v predmetni zadevi davčno osnovo izračunati na način, da bi naknadna vplačila posebej upošteval pri nabavni vrednosti kapitala. Po presoji sodišča se naknadna vplačila ne vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2. Tukajšnje sodišče je že v sodbi I U 1248/2015 z dne 8. 11. 2016 zavzelo stališče, da se z naknadnimi vplačili ne povečata osnovni kapital družbe in družbenikov poslovni delež, kljub siceršnjemu povečanju premoženja družbe. Navedenemu stališču sledi sodišče tudi v obravnavani zadevi.
|
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti in zato vrednostni kriterij za revizijo ni izpolnjen.
Postavljeni vprašanji se ne nanašata na odločbo, ki je predmet upravnega spora, tj. sklep o ustavitvi postopka odmere davka, zato ne gre za pravno pomembni vprašanji.
Vrhovno sodišče poudarja, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Ker znesek davka, odmerjen po 68.a členu ZDavP-2, ni posledica izpodbijanega sklepa o ustavitvi davčnega postopka, revident zelo hudih posledic ni izkazal.
|
V pogledu obnove oziroma v pogledu ugotavljanja, ali gre za nova dejstva in dokaze, je relevantna vrednost kapitala ob odsvojitvi, kakršna je bila ob izdaji odmerne odločbe. Pri čemer se po določbah 99. člena ZDoh-2 za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi, za čas odsvojitve pa se v skladu s 102. členom istega zakona šteje datum sklenitve pogodbe, kar je bilo z ozirom na sklenjeno prodajno pogodbo oboje pravilno upoštevano pri izdaji odmerne odločbe, to je dne 20. 12. 2013. Aneksa št. 1 in št. 2, sta bila po nespornih podatkih upravnih spisov sklenjena v letu 2014, kar pomeni da nista mogla biti uporabljena v odmernem postopku, in da torej nista nov dokaz sama po sebi. Obenem pa, tudi ne izkazujeta takšnih novih dejstev, ki bi bila lahko upoštevana že ob izdaji odmerne odločbe, saj se stranki v obeh aneksih sklicujeta na spremenjene okoliščine, ki so nastale v letu 2013. Sklicujeta se torej na...
|
B.B. je tudi po odsvojitvi poslovnega deleža v tožnici obdržal dotedanja upravičenja in sklenjena pogodba ni imela učinkov, ki jih imajo pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev sicer, namreč da odsvojitelj izgubi lastniška upravičenja v zvezi s predmetom pogodbe, v konkretnem primeru iz naslova lastništva poslovnega deleža v tožnici. Obenem pa je bil vzpostavljen položaj, ki je omogočil izplačilo dividend, ki je bilo formalno sicer opravljeno družbi C. dejansko pa - preko plačila kupnine za poslovni delež - fizični osebi B.B. Iz opisanega redosleda denarnih transakcij in zaradi zlorabe predpisov vezano na četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 pa je tudi jasno, da je izplačevalec dohodka B.B. in s tem plačnik davka v danem primeru v resnici tožnica in ne pravni subjekt, ki je opravil zadnje nakazilo B.B., kot to zatrjuje tožnica sklicujoč se pri tem na 58. člen ZDavP-2 in nespecificirano upravno prakso toženke. S tem je bil, kot pravilno ugotavljata oba davčna...
|
Pogodbe o poslovnem sodelovanju in na njihovi podlagi izstavljene fakture za storitve, ki niso bile plačane, ker dejansko tudi niso bile opravljene, so predstavljale zgolj podlago za izpeljavo pogodbe o konverziji terjatev, s katero je E.E. konvertirala in torej pridobila poslovni delež v višini 150.057,00 EUR (tožnica je torej E.E. brezplačno omogočila vknjižbo deleža), ki se obravnava kot prejemek fizične osebe, obdavčen z dohodnino. S tem pa je tudi povsem jasno zapisano, kateri je bil tisti realni pravni posel, ki je merodajen za obdavčenje in ne drži, kot to očita tožba v zvezi z obdavčitvijo z dohodnino, da naj realni pravni posli ne bi bili jasni, fiktivni posli pa ne morejo biti predmet obdavčitve.
|
Z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, razen izjem, ki jih ZDoh-2 izrecno izvzema iz obdavčitve. Dobitki v (reklamnih in animacijskih) nagradnih igrah po določbah ZDoh-2 iz obdavčitve niso izvzeti, temveč so, nasprotno v 3. točki tretjega odstavka 105. člena izrecno opredeljeni kot drugi (obdavčljivi) dohodki in, ob upoštevanju opisane opredelitve drugih dohodkov, nedvomno obdavčeni. Dohodek je po navedenem obdavčen ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet ter zapade pod obdavčitev v trenutku, v katerem je fizični osebi izplačan ali kako drugače dan na razpolago, v obravnavanem primeru ob prevzemu dobitka v nagradni igri, izplačanega v obliki promocijskega igralnega lističa. Višina dohodka se po presoji sodišča v izpodbijani odločbi utemeljeno ugotavlja v vrednosti, ki je na lističu navedena. Dobitniku je namreč za navedeni znesek omogočeno igranje na igralnem avtomatu, ki bi ga sicer v breme svojega premoženja moral plačati sam....
|
Komunalni prispevek je javna dajatev, za kakršno zakon ne predpisuje roka, in ne gre za obligacijsko razmerje, kot zmotno navaja tožnica, zato v obravnavnem primeru ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki naj bi se nahajal na parceli, iz katere je nastala parcela, na kateri stoji tudi predmeten objekt, plačan, pravice, ki so tožničinima pravnima prednikoma v tistem času šle zaradi plačanega prispevka zaradi neizvedene gradnje objekta, za katerega je bil odmerjen, niso bile konzumirane. Zato niti ni bistveno, da se je gradnja treh novih stavb izvajala na drugih gradbenih parcelah in ne na gradbeni parceli, na kateri je bila predvidena gradnja hiše in za katero je bil odmerjen in plačan komunalni prispevek.
V obravnavanem primeru je bistveno, ali so stroški investicije za gradnjo sekundarne komunalne opreme,...
|
|
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena, prikrajšan tudi na premoženjskem področju.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad...
|
V danem primeru je sporna razlaga prvega odstavka 37. člena ZFU. Po presoji sodišča ob upoštevanju namenske, logične, sistemske in besedne metode razlage zakonska dikcija prvega odstavka 37. člena ZFU v delu, ki finančni upravi omogoča, da izreče „prepoved opravljanja dejavnosti ter hkrati zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete“, smiselno zajema tudi zapečatenje spletne strani oziroma v predmetni zadevi onemogočanje dostopa do domene ...si, saj se v danem primeru kršitve zakona in izvajanje prepovedane dejavnosti trgovine na drobno vrši preko spletnega omrežja, in sicer preko domene ....si.
|
O zahtevi drugo tožeče stranke za vračilo presežka DDV za relevantno obdobje pa ni bila izdana davčna odločba, saj je bil postopek nadzora obračuna DDV za relevantno obdobje, ustavljen. Po presoji sodišča bi moral prvostopenjski organ v obravnavanem primeru, ko meni, da niso izpolnjeni pogoji za vračilo presežka DDV, o zahtevi drugo tožeče stranke za vračilo presežka DDV, izdati odločbo, v okviru katere bi ugotavljal izpolnjevanje pogojev iz 73. člena ZDDV-1 za vračilo DDV. V situaciji, ko pride do spora o upravičenosti do vračila presežka DDV, torej do spora med zasebnim in javnim interesom in se dvomi v utemeljenost vloge za vračilo ali se celo ugotovi, da vloga ni utemeljena, je treba šteti zahtevo za vračilo kot vlogo stranke, o kateri je potrebno izdati upravno odločbo. Vse navedeno pa po presoji sodišča v konkretnem primeru pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za tožbo po 4. členu ZUS-1.
|
Tožnik je v postopku sodeloval ter je tako imel možnost navajati relevantne podatke in za svoje trditve predložiti konkretna dokazila. Zato tudi v upravnem sporu ne more biti uspešen s posplošenim zatrjevanjem, da so primerljive tržne cene za 25% nižje. Izpodbijano odmero davčnega organa se da preizkusiti in izhaja iz po oceni sodišča tudi iz primerljivih nepremičnin, čemur tožnik posebej niti ne ugovarja. Po 76. členu ZDavP-2 je drugačna davčna osnova in njeno dokazovanje na strani tožnika, zato je tožnik tisti, ki bi moral v tem primeru izkazati, da primerljiva tržna cena ni pravilna in za to predložiti konkretna dokazila (obrnjeno dokazno breme).
|