Iz določbe tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2 torej izhaja, da se z dohodnino obdavči že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo, ki se na podlagi 94. člena ZGD-1 opravi na temelju letnih računovodskih izkazov na koncu vsakega poslovnega leta.
Sodišče se strinja s stališčem, da je dobiček kapitalskemu deležu družbenikov pripisan neposredno na podlagi zakona v trenutku sprejema letnega poročila družbe in da zato ni podlage za drugačno ureditev uporabe dobička v družbeni pogodbi in sklepih družbenikov.
|
Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se nanaša na dejansko vzdrževanje le-teh v letu, za katero se dohodnina odmerja, saj gre za obremenitev vseh dohodkov leta, za katero se dohodnina odmerja, tudi tistih, ki so bili izplačani za pretekla leta. Po presoji sodišča tožena stranka tožniku upravičeno ni priznala pravice do posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana v letu 2001, kajti stroški vzdrževanja žene v letih 1993 do 1998 niso obremenili njegovih dohodkov, ki jih je prejel v letu 2001.
|
Premije oziroma nadomestila za prodajo oziroma ustanovitev opcij spadajo med osebne prejemke, ki so obdavčeni z dohodnino na podlagi določbe 4. alineje 1. odstavka 15. člena ZDoh.
|
V 27. členu Sprememb in dopolnitev KPDVIZ za leto 1999 je bil predviden prehod dodatka za bibliotekarje iz 80.f člena na 80.e člen šele takrat, ko bosta univerzi sprejeli pravila o habilitaciji bibliotekarjev in bodo ti izvoljeni v naziv ter zasedli delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v naziv. V tej določbi so določeni kumulativni pogoji za prehod dodatkov, zato ne zadošča zgolj to, da je tožena stranka sprejela pravila o habilitaciji bibliotekarjev in da so bili ti izvoljeni v naziv bibliotekarja, temveč da zasedajo tudi delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v ta naziv.
|
Za pravnomočno razsojeno stvar ne gre samo takrat, ko sodišče ponovno vsebinsko razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno, temveč tudi takrat, ko o njem ne razpravlja po vsebini, odločitev o zahtevku pa, zavedajoč se njene pravnomočnosti, povzame v izrek sodne odločbe. Kajti le izrek sodbe (s katerim je odločeno o tožbenem zahtevku oziroma o zahtevku iz nasprotne tožbe, 333. člen ZPP) postane pravnomočen, v izrek povzeta pravnomočna odločitev pa dobi tudi nove časovne meje pravnomočnosti.
|
V situaciji, ko je treba poplačati le edinega upnika, ki je tudi kupec nepremičnine, in je hkrati očitno, da dosežena kupnina ne dosega višine izterjevane terjatve, bi zahteva, da se v sklepu o poplačilu navede tudi natančen obračun, predstavljala goli formalizem, ki bi bil namenjen le sam sebi, saj zanj ni nobene vsebinske potrebe.
|
Tožeča stranka v postopku ni predložila nobenih poslovnih listin (pogodb, poročil, specifikacij), kljub temu, da je bila s strani prvostopenjskega davčnega organa k temu večkrat pozvana. Predložila je zgolj pisna pojasnila družbe B. d.o.o. in odvetnika E.E. v zvezi z zaračunanimi storitvami, dodatno pa je vsebino storitev pojasnjeval direktor tožeče stranke. Navedena pojasnila so enako splošna kot opisi storitev na spornih računih, zato tudi na njihovi podlagi ni mogoče zaključiti, da gre v primeru izdatkov po spornih računih za davčno priznane odhodke v smislu prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2. Tožeča stranka ob ugotovljeni neverodostojnosti knjigovodskih listin po merilih SRS ni uspela dokazati resničnosti poslovnih dogodkov, posledično pa tudi ne, da so bili odhodki po spornih računih potrebni za pridobivanje prihodkov.
|
Tožnik v pritožbenem postopku ni bil seznanjen s sklepno ugotovitvijo tožene stranke, da dvigalo LIV 1175 ni bilo uporabljeno za namene tožnikovih obdavčenih transakcij in da zato ni izpolnjen 3. od navedenih pogojev za odbitek vstopnega DDV po obravnavanem računu, ki je drugačna kot se ugotavlja v odločbi prve stopnje. Tožniku torej ni bila dana možnost, da se o ugotovitvi izjavi in predloži dokaze o resničnosti svojih trditev.
Dejanske ugotovitve ne utemeljujejo zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi predhodno navedenega 4. pogoja, torej sklepa, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV. Zavezancu je treba v primeru, če z objektivnimi dejavniki na njegovi strani ni mogoče dokazati, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v poslih, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, priznati pravico do odbitka vstopnega DDV.
|
|
|
|
|
|
Utemeljen je očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenih navedb, s katerimi je revident uveljavljal zmotno uporabo materialnega prava glede obveznosti plačila vstopnega DDV. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo pravno podlago, ki predpisuje pogoje za priznanje pravice do odbitka DDV, ni pa pojasnilo, zakaj je v obravnavanem primeru ugotovitev, da ti pogoji niso izpolnjeni glede nakupa nepremičnine septembra 2008, podlaga ne le za nepriznanje pravice do dobitka DDV temveč tudi za odmero DDV, ki ga mora revident plačati. Še več, do teh tožbenih navedb se sploh ni opredelilo, odgovor na tožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava v delu, ki se nanaša na obveznost plačila DDV, pa tudi iz vsebine drugih navedb v obrazložitvi sodbe ne izhaja.
|
Seznam EEO, PBA po kombinirani nomenklaturi za leto 2019, z veljavnostjo od 1. januarja 2019 dalje, vsebuje glede na zadnji objavljeni seznam iz leta 2018 naslednje spremembe: - s seznama je bilo brisanih deset tarifnih oznak, v njihovem primeru ne gre za EEO skladno z njeno osnovno opredelitvijo,
- dodanih je bilo enainpetdeset tarifnih oznak za proizvode, ki do sedaj niso bili vključeni v seznam,
- seznam namesto predhodnih desetih (1-10) razredov vsebuje šest (1-6) razredov EEO, v skladu s predpisom o EEO.
Ministrstvo je kot pomoč pri uvrščanju posameznih proizvodov v 6 razredov EEO pripravilo tudi smernice »Uvrščanje EEO v 6 razredov EEO«, kjer so navedene opredelitve šestih razredov EEO s praktičnimi primeri uvrščanja EEO, napačne razlage uvrščanja EEO in uvrščanje na podlagi dimenzij EEO.
Objavljeni seznam je osnova za obračunavanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne EEO ter PBA v skladu z uredbo o okoljski dajatvi za poročevalsko obdobje od 1. januarja 2019 dalje. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki daje EEO ter PBA v promet v Republiki Sloveniji in je proizvajalec EEO, pooblaščeni zastopnik proizvajalca iz predpisa, ki ureja EEO ali proizvajalec PBA.
|
Delovanje sistema eDavki je zaradi tehničnih težav, ki jih že odpravljamo, upočasnjeno, kar povzroča težave zavezancem in pooblaščencem pri vnosu podatkov v davčni obračun DDPO in DohDej in v priloge, ki so sestavni del obračuna. Ker se bliža rok za oddajo davčnih obračunov DDPO in DohDej, ki se letos izteče v ponedeljek, 1. 4. 2019, predvsem računovodske servise, pa tudi ostale zavezance obveščamo, da Finančna uprava RS davčnih zavezancev, za katere bodo davčni obračuni DDPO in DohDej oddani z zamudo, vendar najkasneje do 8. 4. 2019, ne bo kaznovala zaradi prepozne oddaje. V teh primerih davčni obračun, kljub opozorilu o prekoračitvi zakonskega roka za oddajo in napotitvi na oddajo samoprijave ali oddajo davčnega obračuna po 52. členu ZDavP-2, oddajte kot O – original. V primeru, da boste imeli po davčnem obračunu, oddanem po zakonskem roku za oddajo, obveznost za doplačilo, je potrebno obveznost poravnati najkasneje do 3. 5. 2019, vračilo morebitnega preplačila po obračunu, pa bomo v primeru, da bo davčni obračun oddan do 8. 4. 2019, prav tako izvedli do 3.5.2019.
|
Sklep poslovodstva za oblikovanje dolgoročne rezervacije mora imeti podlago. Ta pa mora biti takšna, da je na njeni osnovi dopustno oblikovati rezervacijo. Rezervacijo na račun slabega imena je dopustno oblikovati le pri naložbi v podjetje, kar pomeni, da bi morala tožeča stranka pridobiti poslovne deleže d.o.o.. Rezervacije za slabo ime pa ni dopustno oblikovati pri nakupu premoženja d.o.o.. Formalna pomanjkljivost - napačna navedba o lastništvu nepremičnine ne povzroči neveljavnosti celotne podnajemne pogodbe, če ima najemodajalec upravičenje oddati to nepremičnino v podnajem.
|
Sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika revidenta in predlagane priče, vendar v nobenem delu obrazložitve izpodbijane sodbe ni pojasnilo odločitve, da glavne obravnave ne bo opravilo. Revident je določeni ugotovitvi dejstev in sklepu o dejanskem stanju s strani tožene stranke oporekal s tem, ko je sodišču prve stopnje predlagal izvedbo dokazov za drugačno presojo ugotovljenih dejstev, in mu posledično očital, da predlagani dokazi niso bili izvedeni v skladu z ZUS-1. Ni torej nasprotoval le izvedenim zaključkom glede ugotovljenega dejanskega stanja, temveč se zavzema za ugotovitev dejstev, ki bi pripeljala do drugačne odločitve o njegovem namenu, da bo s predmetnima nepremičninama opravljal z DDV obdavčeno dejavnost in posledično do drugačne odločitve o dodatni odmeri DDV. Opustitev obrazložitve glede neoprave glavne obravnave in zavrnitve dokaznih predlogov pa pomeni, da skladno z ustavno zagotovljeno pravico...
|
Določbi 125. člena ZDavP-2 in petega odstavka 68. člena ZDavP-2 nista v nasprotju, temveč je določba petega odstavka 68. člena specialna glede na 125. člen ZDavP-2. Za postopek v zvezi z odmero davka od nepojasnjenih virov dohodka je zakonodajalec rok za izdajo odločbe namreč drugače uredil oziroma je določil drugačno obdobje, za katerega se ta davek lahko odmeri. Ta postopek se lahko, kot v obravnavanem primeru, uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden, in zakon ne določa enako kot v 125. členu ZDavP-2, da odmera ni mogoča, ko do izdaje odločbe od dne, ko je bilo treba davek napovedati, obračunati in odtegniti, poteče več kot pet let. V konkretnem primeru gre pri 68. členu ZDavP-2 za lex specialis in ne za nedovoljeno retroaktivno uporabo določbe, ki bi neustavno posegala v pridobljene pravice.
|
Revizija se vloži zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji v upravnem sporu. Če revizija formalno sicer izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, vendar pa so njeni ugovori in očitki nezakonitosti usmerjeni zgolj proti odločitvi tožene stranke, revizija po vsebini izpodbija upravni akt tožene stranke, ki je bil predmet presoje v prvostopenjskem postopku upravnega spora. Ker z revizijo upravnega akta tožene stranke ni dovoljeno izpodbijati, je takšno revizijo treba zavreči.
Stranka si z revizijo, ki ne vsebuje upoštevnih ugovorov, ki bi lahko bili predmet vsebinske revizijske presoje, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Za vsebinsko prazno pravno sredstvo stranka nima pravnega interesa.
|
Obstoj pravnega interesa je ena izmed procesnih predpostavk za dovoljenost revizije, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka, torej tudi revizijsko sodišče v revizijskem postopku.
Ker je revident vložil revizijo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper sklep o davčni izvršbi, ki se ni glasil na revidenta, ampak na dolžnika (pravno osebo), katerega direktor je sicer revident, revident za odločitev v revizijski zadevi nima pravnega interesa.
|
Substanciranost dokaznega predloga je po svoji vsebini namenjena predvsem presoji, ali je določen dokaz treba izvesti oziroma ali obstajajo zakonsko in ustavno dopustni razlogi za zavrnitev dokaznega predloga.
Da je substanciranost dokaza pomanjkljiva, je stvar ocene (presoje) sodišča v konkretnem primeru, s katero mora biti stranka seznanjena, da lahko pravico do dokaza uspešno uveljavlja in s tem ohrani tudi svoj položaj stranke kot subjekta postopka. V upravnem sporu je zato treba dati stranki možnost, da se z navedeno pomanjkljivostjo seznani in jo tudi odpravi. Temu služi institut materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), v okviru katerega mora pred sprejetjem dokaznega sklepa na glavni obravnavi oziroma v pripravljalnem postopku v upravnem sporu sodnik zagotoviti razjasnitev navedene okoliščine.
Zaradi potrebe po učinkovitem sodnem varstvu tožnika zoper nezakonite upravne akte izvršne veje oblasti je v upravnem sporu pravično dati...
|