Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....

Davčni organ je kupoprodajno pogodbo oziroma njeno vsebino ocenil kot neverodostojno, saj med slednjo in samim nakazilom denarja ni najti verodostojne povezave. Takšne ugotovitve davčnega organa so pavšalne in neutemeljene. V kolikor kupec sporne pogodbe ni evidentiral v svojih poslovnih knjigah, to ne pomeni, da kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena oziroma, da je njena vsebina neverodostojna.

Tožnica z ugovori listispendence, res iudicata in ne bis in idem ne more biti uspešna. V postopku davčne izvršbe namreč ni prišlo do visečnosti pravde (litispendence), pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) ali do tega, da bi bilo dvakrat odločeno o isti stvari (ne bis in idem). Navedeni instituti se namreč nanašajo na vsebinsko - materialno odločanje v sporih iz premoženjskih in civilnopravnih razmerij, v upravnem postopku pa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP ponovno odločanje onemogoča v primeru materialne pravnomočnosti, če je stranka s pravnomočno odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, v primeru zavrnilne odločbe pa, če se dejansko stanje in pravna podlaga ni spremenila. V predmetni zadevi ne gre za tovrstne situacije in postopke. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta v postopku davčne izvršbe, ki teče vse dokler ni dolg v celoti poplačan, ali nastopi katera od drugih okoliščin iz 155. člena ZDavP-2,...

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v šestem odstavku 77. člena določa, da se pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku iz prvega odstavka 77. člena ZDDV-1, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji,davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1,stopnjo DDV,znesek DDV.Nadalje je v sedmem odstavku istega člena določeno, da prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, če imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.V skladu z drugim odstavkom 4.a člena Pravilnika, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena tega Pravilnika, podružnica ne more biti davčni zastopnik tuje osebe.Kadar kot uvoznik – prejemnik blaga v carinski deklaraciji nastopa podružnica tujega podjetja z naslovom v Sloveniji, gre torej za davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije. Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo (ime) matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. V skladu s 683. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 je za vse obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim...

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v šestem odstavku 77. člena določa, da se pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku iz prvega odstavka 77. člena ZDDV-1, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji,davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1,stopnjo DDV,znesek DDV.Nadalje je v sedmem odstavku istega člena določeno, da prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, če imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.V skladu z drugim odstavkom 4.a člena Pravilnika, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena tega Pravilnika, podružnica ne more biti davčni zastopnik tuje osebe.Kadar kot uvoznik – prejemnik blaga v carinski deklaraciji nastopa podružnica tujega podjetja z naslovom v Sloveniji, gre torej za davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije. Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo (ime) matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. V skladu s 683. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 je za vse obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim...

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v šestem odstavku 77. člena določa, da se pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku iz prvega odstavka 77. člena ZDDV-1, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji,davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1,stopnjo DDV,znesek DDV.Nadalje je v sedmem odstavku istega člena določeno, da prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, če imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.V skladu z drugim odstavkom 4.a člena Pravilnika, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena tega Pravilnika, podružnica ne more biti davčni zastopnik tuje osebe.Kadar kot uvoznik – prejemnik blaga v carinski deklaraciji nastopa podružnica tujega podjetja z naslovom v Sloveniji, gre torej za davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije. Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo (ime) matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. V skladu s 683. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 je za vse obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim...

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v šestem odstavku 77. člena določa, da se pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku iz prvega odstavka 77. člena ZDDV-1, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji,davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1,stopnjo DDV,znesek DDV.Nadalje je v sedmem odstavku istega člena določeno, da prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, če imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.V skladu z drugim odstavkom 4.a člena Pravilnika, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena tega Pravilnika, podružnica ne more biti davčni zastopnik tuje osebe.Kadar kot uvoznik – prejemnik blaga v carinski deklaraciji nastopa podružnica tujega podjetja z naslovom v Sloveniji, gre torej za davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije. Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo (ime) matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. V skladu s 683. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 je za vse obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim...

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v šestem odstavku 77. člena določa, da se pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku iz prvega odstavka 77. člena ZDDV-1, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji,davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1,stopnjo DDV,znesek DDV.Nadalje je v sedmem odstavku istega člena določeno, da prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, če imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.V skladu z drugim odstavkom 4.a člena Pravilnika, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena tega Pravilnika, podružnica ne more biti davčni zastopnik tuje osebe.Kadar kot uvoznik – prejemnik blaga v carinski deklaraciji nastopa podružnica tujega podjetja z naslovom v Sloveniji, gre torej za davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije. Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo (ime) matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. V skladu s 683. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 je za vse obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim...

Ureditev ni v skladu z 22. členom Ustave RS, kolikor poroku, zoper katerega je sklep o davčni izvršbi izdan, ne omogoča, da se učinkovito izjavi o dejanskih in pravnih razlogih, na katerih temelji njegova obveznost. Pri tem je bistveno, da je pravica do izjave zagotovljena že pred sprejetjem odločitve. Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.

Zatrjevana dolgoletna praksa davčnega organa, na katero se tožnik sklicuje v predlogu za obnovo postopka, ki naj bi bila razvidna iz pojasnila DURS iz leta 2007, ne predstavlja novega dejstva oziroma novega dokaza, zaradi katerega bi bila obnova davčnega postopka lahko dopustna. Omenjena praksa namreč predstavlja po svoji vsebini materialnopravno stališče davčnega organa o pravilni razlagi in uporabi določb ZDoh-2 o davčnih olajšavah, pri katerih je eden od pogojev doseganje ali preseganje starostne meje zavezanca ali druge osebe. Zatrjevano novo dejstvo oziroma nov dokaz tako ni del relevantnega dejanskega stanja zadeve, pač pa gre za vprašanje, ali je davčni organ pravilno upošteval svoje (v pojasnilo povzeto) stališče, kar pa ne more predstavljati v predlogu zatrjevanega obnovitvenega razloga, saj gre za vprašanje materialnega prava oziroma spremenjene prakse upravnega organa pri razlagi materialnopravnih določb.

Za presojo, ali se prejeti dohodki obravnavajo po prvem odstavku 19. člena Konvencije BATIDO, je bistveno, da se ta določba sicer nanaša na delo v državnih službah oziroma na državne uslužbence, vendar pa nikakor ne velja samo za plačila države, temveč tudi za plačila njenih upravnih enot oziroma lokalnih oblasti (tudi zveznih držav, regij,...) ter tudi ni nujno, da velja le za nadomestila za storitve pri opravljanju državnih funkcij. Navedena določba velja za vsa plačila za delo in podobna nadomestila, ki jih država pogodbenica ali javnopravna teritorialna skupnost plača fizični osebi za storitve (javna služba), ki jih ta zanjo opravi. Tožena stranka nima prav, da tožnik v vloženi napovedi za odmero dohodnine oprostitve iz citirane določbe Konvencije BATIDO ni uveljavljal in zato ni upravičen do oprostitve v Republiki Sloveniji. Navedenega mu ni treba uveljavljati, saj gre za pravilno uporabo materialnega prava, ki ga mora davčni organ uporabiti po...