ZAHTEVEK št. 1 ZA UDEJANJENJE PRAVNE DRŽAVE V DAVČNIH ZADEVAH, NAZNANITEV KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC V POSTOPKIH OBDAVČENJA TER ZAHTEVEK ZA TAKOJŠNJO USKLADITEV RAVNANJ FURS Z ZAKONOM IN USTAVO RS

 

Stranka: Družbenika A in B (v nadaljevanju stranka[1]) IN pooblaščenec strank, ______________________________________, Davčni svetovalec Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije s certifikatom  _______________________ (v nadaljevanju pooblaščenec),

Vlagata na Ministrstvo za finance IN Finančno upravo Republike Slovenije

Vlogo za odpravo kršitev človekovih pravic v skladu z (med drugim) 3. členom Zakona o varuhu za človekove pravice, 3. točko 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Etičnim kodeksom zaposlenih v Finančni upravi Republike Slovenije z dne 24.12.2024, 8., 12. členom Zakona o finančni upravi ter smiselni uporabi 43. člena ZFU (obravnava te vloge se mora izvesti po pravilih, kot veljajo za specifično urejene zadeve), 4.-8., 13.-14.g, 15.-19. členom Zakona o davčnem postopku, temeljnimi načeli upravnega postopka, ki urejajo pravice plačnikov davkov ter določili Ustave Republike Slovenije v delu človekovih pravic ter mednarodnimi akti (LEUTP[2], EKČP itd.) in ZAHTEVEK ZA POVRNITEV ŠKODE (26. člen UStave Rs, in sodne prakse Sodišča EU Kobler itd.) ZARADI KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC

 

ki jo je (oz. jo bi) povzročil davčni organ s tem, ko

 

je izdal stališče (pred 6 meseci), po katerem FURS ne prizna davčno nevtralne razdelitve, v primeru razdelitev družb, kjer pride do t.i. spremembe kapitalskih razmerij, četudi je prejel nasprotno stališče ___________________________, ki nedoumno dokaže, da stališče FURS ne temelji na zakonu in ustavi. Davčni organ na večkratne pobude za spremembo stališča ni odgovoril vse do 28.2.2025, ko je potekel rok za oddajo napovedi za kapitalske dobičke.

kar je povzročilo kršitev naslednjih človekovih pravic

za stranko A in B: kršitve pravice do premoženja (plačilo kapitalskega dobička) in pravice do pravne države itd. (kar je podrobneje pojasnjeno v vseh vlogah na FURS) tudi za vse druge osebe, ki jim na podlagi stališča FURS ni bila odobren ODLOG ugotavljanja obveznosti

za POOBLAŠČENKO .: kršitev pravice do dela, pravice do premoženja in pravice do pravne države itd..

 

 

1. Opis dejanskega stanja (kratek opis dejanskega stanja in kratek opis ravnanj oz. pisanj FURS)

Pooblaščenec je izvajala davčno-svetovalno storitev za osebo A in B, ki sta se odločila, zaradi objektivnih okoliščin, da nadaljujeta, po postopku razdelitve, vsak svojo poslovno pot v družbah, v katerih postaneta edina družbenika. FURS je izdal stališče, da davčna zakonodaja ne omogoča »davčno nevtralne razdelitve«. Posledično morata osebi A in B plačati kapitalski dobiček in sicer več kot 200.000 EUR.  Navedeno stališče ne temelji na določbah davčnih ali korporacijskih predpisov! Kar je pooblaščenec dokazal, tudi s pravnim mnenjem Pravne fakultete v Mariboru. S tem je dokazana kršitev načela dobre uprave, neintegritetno delo ter tudi kršitev vseh členom etičnega kodeksa FURS ter določil ZUP in ZDavP-v delu pravic, ki jih stranka in pooblaščenec ne moreta udejanjiti.

 

2. Kršitve pravil postopka, zmotna uporaba materialnega prava ali zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Davčni organ je izdal stališče, ki ni skladno z določili materialnih predpisov. Posledica stališča je bila, da stranki nista izvedla t.i. davčno nevtralne razdelitve in sta morala plačati kapitalski dobiček, ki presega 200.000 EUR.

 

3. Katere človekove pravice so bile kršene in kakšno posledico imajo kršitve za plačnika davkov

Davčni organ je s tem, ko ni zagotovil CELOVITE, PRAVOČASNE in TOČNE informacije, kršil pravico stranke do zakonitosti postopka, pravice do pravne varnosti oz. gotovosti, pravice do premoženja itd. (podrobneje obrazloženo v urgencah).

Davčni organ je s tem, ko ni zagotovil CELOVITE, PRAVOČASNE in TOČNE informacije, kršil pooblaščencu pravico do dela, pravico do premoženja in pravico do pravne varnosti oz. je grobo "poteptal" načelo pravne države.

Zaposleni v davčnemu organu so z zgoraj opisanimi ravnanji kršili VSE člene lasnega etičnega kodeksa.  

 

4. ZAHTEVEK

Na podlagi zgoraj navdanih pravnih in dejanskih dejstev, pooblaščenec zahteva, da:

1. Organ nemudoma odpravi zmotno stališče in ga nadomesti s stališčem, ki bo skladno z zakonom in ustavo,
2. Omogoči stranki A in B davčno nevtralno razdelitev (kar je mogoče tudi s spremembo vloge za odmero kapitalskega dobička oz. z upoštevanjem okoliščin v postopku odmere) ter
3. Poravna stroške (škoda, ki je že dokazano nastala), ki so nastali zaradi neintegritetnega ravnanja davčnega organa ter ravnanj, ki so povzročile kršitve človekovih pravic (očitno zmotna razlaga materialnega prava in nevestno delo v povezavi z urgencami).

 

5. STROŠKI POSTOPKA

Stranke je imela do 28.2.2025, okvirno 4.500 EUR + DDV stroškov, zato zahtevamo, da organ v celoti poravna škodo, ki jo je povzročil zaradi svojega neintegritetnega dela.

 

PODPIS: ____________________________, dne______________

 

 

 

ZAHTEVEK (št.2) ZA UDEJANJENJE PRAVNE DRŽAVE V DAVČNIH ZADEVAH, NAZNANITEV KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC V POSTOPKIH OBDAVČENJA TER ZAHTEVEK ZA TAKOJŠNJO USKLADITEV RAVNANJ FURS Z ZAKONOM IN USTAVO RS

 

Stranka: Podjetnik A (v nadaljevanju stranka[1]) IN pooblaščenec strank, ________________________ Davčni svetovalec Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije s certifikatom  ________________ (v nadaljevanju pooblaščenec),

Vlagata na Ministrstvo za finance IN Finančno upravo Republike Slovenije

Vlogo za odpravo kršitev človekovih pravic v skladu z (med drugim) 3. členom Zakona o varuhu za človekove pravice, 3. točko 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Etičnim kodeksom zaposlenih v Finančni upravi Republike Slovenije z dne 24.12.2024, 8., 12. členom Zakona o finančni upravi ter smiselni uporabi 43. člena ZFU (obravnava te vloge se mora izvesti po pravilih, kot veljajo za specifično urejene zadeve), 4.-8., 13.-14.g, 15.-19. členom Zakona o davčnem postopku, temeljnimi načeli upravnega postopka, ki urejajo pravice plačnikov davkov ter določili Ustave Republike Slovenije v delu človekovih pravic ter mednarodnimi akti (LEUTP[2], EKČP itd.) in POGOJNI ZAHTEVEK ZA POVRNITEV ŠKODE(26. člen UStave Rs, in sodne prakse Sodišča EU Kobler itd.) ZARADI KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC

 

ki jo je (oz. jo bi) povzročil davčni organ s tem, ko

je organ izdal stališča v zvezi s preoblikovanjem samostojnega podjetnika posameznika, iz katerega izhaja, da davčni organ NEUPRAVIČENO RAZLIKUJE (v smislu pravic strank) med preoblikovanjem podjetnika in preoblikovanjem družb,

kar je povzročilo kršitev naslednjih človekovih pravic

za stranko A: kršitve pravice do premoženja (plačilo kapitalskega dobička) in pravice do pravne države itd. (kar je podrobneje pojasnjeno v vseh vlogah na FURS) tudi za vse druge osebe, ki jim na podlagi stališča FURS, davčni organ odmeri kapitalski dobiček v primeru odsvojitve kapitala, ki je nastal zaradi preoblikovanja podjetnika

za POOBLAŠČENKO : kršitev pravice do dela, pravice do premoženja in pravice do pravne države itd..

 

 

1. Opis dejanskega stanja (kratek opis dejanskega stanja in kratek opis ravnanj oz. pisanj FURS)
    

Pooblaščenka je izvajala davčno-svetovalno storitev za osebo A, ki je oddala vlogo za odmero kapitalskega dobička zaradi odsvojitve kapitala, dne 27.2.2025. Na podlagi stališča FURS, bo stranka morala (če bo FURS sledil lastnemu, zmotnemu stališču) plačati kapitalski dobiček v znesku več kot 200.000 Eur, četudi je pridobila kapital, ki je nastal na podlagi preoblikovanja podjetja (ustanovitev 1994), že pred več kot 30-timi leti.

Pooblaščenec je opozoril FURS, da stališče ni skladno z nameni (in pravili) zakona, kar je utemeljil tudi v javnem pozivu, ki je bilo naslovljeno tudi na FURS in na MF. Na pisanje, pristojni organi, niso odgovorili, četudi je pismo poudarilo, da gre za stališče, ki bistveno naslavlja veliko število davčnih zavezancev.

Iz stališča FURS, ki je priloga tega zahtevka, izhaja, da organ popolnoma neustrezno razlaga statusno preoblikovanje podjetnika, saj ne upošteva, da gre pri statusnem preoblikovanju (tudi podjetnika) za t.i. univerzalno pravno nasledstvo, kar pomeni, da že zakon (ZGD-1) jasno določa, da se vse kategorije iz bilance stanja, »prenesejo« iz oblike podjetnika v obliko družbe (podjetnikov kapital »se preoblikuje« v, praviloma en vložek oz. 100% delež v družbi). Povedano drugače, se šteje, da je delež v prevzemni druži dejansko »podjetnikov kapital«, kar neposredno določa tudi 51. člen Zdoh-2[3]. Navedeni člen pomeni materialno pravno pravico pri preoblikovanju podjetnika iz katere nedvoumno izhaja, da delež v družbi, ki je nastala zaradi preoblikovanja, ni nastal v trenutku ustanovitve družbe, temveč v trenutku, ko je bil kapital "pridobljen" (v trenutku, ko je bilo podjetje podjetnika, "ustanovljeno").

Korporacijska zakonodaja, v delu preoblikovanja podjetnika določa, da se vse določbe, ki niso specifično urejene za podjetnika, uporabljajo iz dela preoblikovanja družb. Člen 100. Zdoh-2 je "postopkovna določba", ki ne predstavlja t.i. materialne pravice za podjetnika, ki se preoblikuje. To ureja 51. člen Zdoh-2.

V vsakem primeru ni dopustno, da FURS razloži davčno zakonodajo na način, da so ugodnosti v primeru preoblikovanja družb priznane, v primeru preoblikovanja podjetnika, pa ne. S tovrstno razlago namreč posegamo v pravico do svobodne gospodarske pobude. Ali drugače, če bi upoštevali FURS, bi dejansko »razložili« podjetnikom, da davčna zakonodaja prizna davčne ugodnosti zgolj družbam, podjetnikom pa ne. Kar seveda ni skladno tudi z določilom iz 14. člena Ustave RS (enakost).

 

2. Kršitve pravil postopka, zmotna uporaba materialnega prava ali zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Davčni organ je izdal stališče, ki ni skladno z določili materialnih predpisov. Posledica stališča je (oz. bo), da bo morala stranka A plačati kapitalski dobiček, četudi je pridobila kapital že pred več kot 30-timi leti.  

 

3. Katere človekove pravice so bile kršene in kakšno posledico imajo kršitve za plačnika davkov

Davčni organ je s tem, ko ni zagotovil CELOVITE, PRAVOČASNE in TOČNE informacije, kršil pravico stranke do zakonitosti postopka, pravice do pravne varnosti oz. gotovosti, pravice do premoženja itd. (podrobneje obrazloženo v urgencah).

Davčni organ je s tem, ko ni zagotovil CELOVITE, PRAVOČASNE in TOČNE informacije, kršil pooblaščencu pravico do dela, pravico do premoženja in pravico do pravne varnosti oz. je grobo "poteptal" načelo pravne države.

Zaposleni v davčnemu organu so z zgoraj opisanimi ravnanji kršili VSE člene lastnega etičnega kodeksa.  

 

4. ZAHTEVEK
    

Na podlagi zgoraj navdanih pravnih in dejanskih dejstev, pooblaščenec zahteva, da:

1. Organ nemudoma odpravi zmotno stališče in ga nadomesti s stališčem, ki bo skladno z zakonom in ustavo,
2. Omogoči stranki A (ki je sicer vložila vlogo za odmero kapitalskega dobička), da bo prejela zakonito odločitev in sicer na način, da organ izda sklep o zavrženju vloge zaradi dejstva, ker je stranka A odsvojila v letu 2024 kapital, ki je bil pridobljen že pred več kot pred 15-timi leti.
3. Poravna stroške (škoda, ki je že dokazano nastala), ki so nastali zaradi neintegritetnega ravnanja davčnega organa ter ravnanj, ki so povzročile kršitve človekovih pravic (očitno zmotna razlaga materialnega prava in nevestno delo v povezavi z urgencami).

Ker gre v konkretnem primeru za OČITNO škodno ravnanje davčnega organa zaradi nestrokovne razlage materialnega prava, saj že besedna (skupaj s sistematično) razlaga pravnega pravila iz 51. člena Zdoh-2, popolnoma jasno določa, da je bil podjentikov kapital pridobljen pred ustanovitvijo družbe (ki je nastala zaradi preoblikovanja). S tem je dokazano tudi očitno škodno ravnanje organa. 100. člen Zdoh-2 (ker člen, domnevno ne ureja preoblikovanja podjetnika, naj podjetnik, po mnenju FURS, ne imel pravice) je zgolj postopkovna določba, zaradi česar ne more in ne sme posegati v t.i. materielne določbe, ki so popolnoma jasne (51. člen).  Davčni organ je bil na zmotno uporabo materialnega prava opozorjen v večih pisanjih, na katere se ni odzval. S čimer je dokazana tudi kršitev KODEKSA in INTEGRITETE, kot to določa poozitivna zakonodaja. Ker se nadzorni organi FURS, niso odzvali, je s tem dokazano tudi kršitev načela dokžnega ravnanja s strani nadzornika FURS (MF).

 

1. STROŠKI POSTOPKA

 

Stranke A še ni imela stroškov do 28.2.2025 (razen račun za davčno svetovanje, ki bo predloženo v primeru obravnave te vloge).

PODPIS: _________________, dne 28.2.2025

 

 

 

 

PRILOGE:

1. Mnenje FURS iz katerega izhaja zmotno razumevanje preoblikovanja SP-ja

 

Spoštovani!

Prejeli smo vaše pisno vprašanje, v katerem navajate, da pri davčno nevtralnem prenosu dejavnosti  s.p. v kapitalsko družbo d.o.o. pridobi  lastniški delež v prevzemni d.o.o. imetnik deleža v s.p. z datumom sklepa sodišča o prenosu s.p. Imetnik deleža v družbi, ki je v preteklosti prenesel svoj s.p. v to družbo odsvoji del svojega lastniškega deleža v družbi zaradi prodaje deleža, izstopa iz družbe. Zanima vas, ali se kot datum pridobitve deleža v d.o.o. prevzame datum vstopa v prevzemno kapitalsko družbo d.o.o s prenosom  s.p. (sklep sodišča), ali pa je mogoče, da se prevzame kot datum pridobitve deleža d.o.o. datum registracije s.p., ki se je po davčno nevtralnem principu prenesel v kapitalsko družbo, kot univerzalno naslednico.

V zvezi s tem pojasnjujemo naslednje: 

V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika se ne glede na to, ali se podjetnik statusno preoblikuje s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo ali na prevzemno kapitalsko družbo in ne glede na to, ali je ta transakcija obravnavna kot davčno nevtralna ali ne, šteje, da je zavezanec (nekdanji podjetnik, sedaj družbenik družbe)  pridobil kapital (tj. delež v družbi) z vpisom statusnega preoblikovanja v sodni register oziroma z vpisom povečanja osnovnega kapitala prevzemne družbe na tej podlagi v sodni register. 

Z vpisom statusnega preoblikovanja v sodni register, podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetnikovo podjetje preide na novo kapitalsko družbo (ki se s tem ustanovi) oziroma na prevzemno kapitalsko družbo, ki postane lastnica prenesenega premoženja, podjetnik pa postane imetnik deleža v novi oziroma prevzemni družbi kot njen družbenik – fizična oseba. Zavezanec (podjetnik kot družbenik – fizična oseba v kapitalski družbi) torej kapital (tj. delež v družbi) pridobi z vpisom oziroma z dnem vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register oziroma z dnem vpisa povečanja osnovnega kapitala prevzemne družbe v register, če je prevzemna družba družbeniku (nekdanjemu podjetniku) poslovni delež zagotovila s povečanjem svojega osnovnega kapitala na podlagi nanjo, v okviru statusnega preoblikovanja, prenesenega podjetja kot stvarnega vložka.

Za primer statusnega preoblikovanja podjetnika v kapitalsko družbo tudi ne veljajo pravila 100. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2. Če temu ne bi bilo tako, bi bila v ZDoh-2, poleg izrecno navedenih transakcij zamenjave kapitalskih deležev, združitve in delitve, izrecno navedena tudi transakcija statusnega preoblikovanja podjetnika, vendar ni[5]. V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v kapitalsko družbo imamo na eni strani podjetnika, ki nima nobenega deleža ''sam v sebi,'' ki bi ga lahko zamenjal za delež v novi oziroma prevzemni družbi, na drugi strani pa kapitalsko družbo (pravno osebo), v kateri bo podjetnik šele (prvič) dobil delež, ko bo v okviru statusnega preoblikovanja na to družbo prenesel svoje podjetje.

 

Lep pozdrav! Pripravil/-a: R.V.