Kaj je Nadkonvencija – in zakaj je ključna za prihodnost Slovenije

Zakaj človekove pravice brez pogojev ne delujejo – in zakaj jih je treba presojati preventivno

Od načela do prakse: kako Nadkonvencija omogoča koherentno delovanje države in uresničitev cilja npr. Rodnost 2.0 v Slovenij čez 10 let brez vpliva migracij

Avtor: mag Franc Derganc, 06.01.2026

Disclaimer AI

 

Za strokovno javnost… Človekove pravice brez pogojev ne delujejo. Nadkonvencija preverja, ali država sploh ustvarja prihodnost. Ni vprašanje, ali so politike zakonite – vprašanje je, ali omogočajo življenje in otroke. Rodnost 2.0 ni demografski slogan, temveč test delovanja države. Nadkonvencija: od razpršenih politik k koherentni državi. Če država ne ustvarja pogojev za otroke, tudi pravice nimajo nosilca.

Za tiste, ki želijo kratko bistvo… Pravice brez pogojev = iluzija. Rodnost je test države. Ni dovolj imeti pravice. Moraš imeti prihodnost. Nadkonvencija ne dodaja pravic. Dodaja realnost. Če ni pogojev za otroke, ni prihodnosti za nacijo.

Za tiste, ki želijo jasno, nevtralno… Nadkonvencija: zakaj pravice brez pogojev ne rešujejo prihodnosti Slovenije Rodnost 2.0: ne demografija, temveč vprašanje delovanja države Ko država deluje pravilno, se ljudje odločajo za otroke Od zakonitosti k odgovornosti: nov test oblasti Slovenija prihodnosti: pravice + pogoji, ne samo papir

 

1. Nadkonvencija ni nova mednarodna pogodba in ne nov seznam človekovih pravic, temveč merilo presoje, s katerim preverjamo, ali družba sploh ustvarja pogoje, da se človek – predvsem otrok – lahko rodi, razvije in ostane v skupnosti.
   Izhaja iz preproste ugotovitve: današnji svet ima pravice zapisane, a je razgradil pogoje, brez katerih te pravice nimajo nosilca (čas, varnost, stabilnost, predvidljivo prihodnost).
   Če otrok nima varnega otroštva, družina nima časa in ekonomske stabilnosti, mladi pa ne vidijo prihodnosti, potem pravice obstajajo le na papirju.

Bistvo Nadkonvencije je premik fokusa: ne sprašuje več, ali je neka politika zakonita ali ideološko pravilna, temveč ali dolgoročno omogoča obstoj skupnosti.
V slovenskem kontekstu to pomeni zelo konkretno vprašanje: ali sistem kot celota omogoča, da se rodnost v Sloveniji poveča (Rodnost 2.0) v desetih letih brez zanašanja na migracije.
Če odgovor ni pritrdilen, potem država – ne glede na gospodarsko rast ali formalno socialno državo – ne deluje.

Nadkonvencija zato deluje kot ustavni kompas, ki vse politike, zakone in ukrepe presoja z enega samega vidika: ali krepijo ali slabijo pogoje za družino, otroke in medgeneracijsko kontinuiteto.
To omogoča nadzor oblasti ne retroaktivno (ko je škoda že storjena), temveč preventivno, še preden se zakoni in politike sprejmejo.
Prav zato Nadkonvencija potrebuje dve orodji: AI Analitik javne oblasti (za sistemsko presojo zakonodaje, proračunov in programov) in AI Varuh (za zaščito človeka v konkretnih primerih).

Za navadnega državljana to pomeni prelomnico: prvič dobi možnost presojati politične programe ne po obljubah, temveč po dejanskih učinkih na življenje, otroke in prihodnost.
Za državo pa to pomeni možnost, da začne delovati usklajeno, koherentno in dolgoročno, ne kot skupek nepovezanih politik, temveč kot sistem z enim jasnim ciljem: ohraniti pogoje, v katerih slovenska nacija sploh lahko obstaja tudi čez 50, 100 ali 300 let.

Avtor Nadkonvencije je mag. Franc Derganc; do te ideje sem prišel z dolgoletno analizo skupnega vrednotnega jedra različnih kultur in civilizacij ter z ugotovitvijo, da obstoječi sistem mednarodnega varstva človekovih pravic, vključno s Konvencijami Združenih narodov, ne deluje zato, ker varuje pravice brez hkratnega varovanja pogojev, v katerih te pravice sploh lahko živijo.

Dodana vrednost Nadkonvencije: zakaj je koristna za človeka in sprejemljiva za oblast

Dodana vrednost Nadkonvencije za človeka je v tem, da prvič premakne vprašanje človekovih pravic iz abstraktnega varstva kršitev v varovanje pogojev za normalno življenje, zlasti v otroštvu, ko se sploh oblikuje nosilec pravic.
Posamezniku ne obljublja več pravic, temveč mu daje merilo, s katerim lahko preveri, ali politika, zakon ali ukrep dejansko izboljšuje njegove življenjske pogoje in prihodnost njegovih otrok.

Za zakonodajno vejo oblasti Nadkonvencija pomeni orodje kakovostne presoje zakonodaje, ki omogoča, da se zakoni sprejemajo z upoštevanjem dolgoročnih učinkov na družino, rodnost in medgeneracijsko stabilnost, ne le na kratkoročne politične cilje.
Za izvršilno vejo oblasti predstavlja način upravljanja tveganj, saj omogoča preventivno zaznavanje politik, ki bi dolgoročno razgrajevale družbo, in s tem zmanjšuje socialne, fiskalne in varnostne posledice v prihodnosti.
Za sodno vejo oblasti Nadkonvencija deluje kot interpretativni okvir, ki pomaga presojati, ali formalno zakoniti ukrepi v resnici še sledijo ustavnemu namenu varovanja človeka.

Za oblast je Nadkonvencija sprejemljiva, ker ne omejuje politične presoje, temveč jo disciplinira: ne pove, kaj mora oblast odločiti, ampak postavi mejo, česa ne sme spregledati – učinkov na pogoje življenja ljudi.
S tem oblast ne izgublja avtonomije, temveč pridobiva legitimnost in dolgoročno stabilnost.

Na ravni Evropska unija (EU27) Nadkonvencija zapolnjuje ključno praznino: omogoča presojo odločitev Sveta EU, Komisije in nacionalnih vlad z vidika dejanskih učinkov na ljudi, ne zgolj skladnosti s pravom EU.
S tem preprečuje, da bi se evropsko odločanje oddaljilo od državljanov in postalo sistem brez politične in človeške odgovornosti.

Na globalni ravni Nadkonvencija predstavlja posodobitev duha sistema Združenih narodov, saj naslavlja temeljni problem, zakaj obstoječe konvencije pogosto ne delujejo: varujejo pravice, ne da bi varovale pogoje, v katerih te pravice živijo.
To je še posebej pomembno v času, ko Združeni narodi doživljajo resne preizkušnje legitimnosti in moči, tudi zaradi ravnanj velikih sil, kot so Združene države Amerike, ter primerov političnih in sankcijskih konfliktov, kot je Venezuela.

Nadkonvencija zato ni upor proti obstoječemu sistemu, temveč poskus njegovega reševanja: vrnitev k bistvu, zaradi katerega so človekove pravice sploh nastale.
Njeno ključno sporočilo je preprosto: če družba ne ustvarja pogojev za otroke in prihodnost, potem nobena pravica ne more dolgoročno preživeti.

2. Kako se Nadkonvencija udejanja – koraki od ideje do delujočega sistema

(in test skupne zaveze cilju: Rodnost 2.0 v 10 letih brez vpliva migracij)

Udejanjanje Nadkonvencije se začne z jasno in javno politično odločitvijo, da je povečanje rodnosti v Sloveniji na vzdržno raven (Rodnost 2.0) v desetih letih brez zanašanja na migracije skupni strateški cilj države. Ta odločitev predstavlja predpogoj za vse nadaljnje korake, saj brez sprejetja cilja Nadkonvencije ni mogoče uporabljati vsebinsko, temveč zgolj formalno, brez dejanskega učinka na življenje ljudi.

Ko je cilj sprejet, se Rodnost 2.0 prevede v enotno merilo presoje, ki mora biti uporabljeno pri vsakem zakonu, proračunu in javnem ukrepu. Osrednje vprašanje presoje se glasi, ali posamezna odločitev dolgoročno izboljšuje pogoje, v katerih se ljudje odločajo za otroke, pri čemer se presoja predvsem vpliv na razpoložljiv čas, osebno in ekonomsko varnost, stabilnost življenjskih razmer, dostop do bivanja ter predvidljivost prihodnosti.

Na tej podlagi se uvede obvezen test Nadkonvencije kot vsebinski filter v postopkih odločanja. Vsak predlog se pred sprejemom presodi glede na to, ali krepi ali slabi družinsko življenje, ali zmanjšuje ali povečuje negotovost mladih generacij ter ali dolgoročno prispeva k povečanju rodnosti ali ji škoduje. Negativen rezultat testa ne pomeni avtomatične zavrnitve predloga, pomeni pa jasno in prevzeto politično odgovornost za njegove dolgoročne posledice.

Zakonodajna veja oblasti uporablja test Nadkonvencije kot orodje odgovorne zakonodaje, ki omogoča, da se dejanski učinki predpisov razkrijejo še pred glasovanjem. S tem se Državni zbor ne odloča v nevednosti ali zgolj na podlagi kratkoročnih interesov, temveč z zavedanjem posledic, ki jih bodo sprejete odločitve imele za družine, otroke in prihodnje generacije.

Izvršilna veja oblasti Nadkonvencijo uporablja kot strateški okvir upravljanja, ki preprečuje, da bi posamezna ministrstva in resorji sprejemali med seboj nasprotujoče si politike. Cilj Rodnost 2.0 deluje kot horizontalni korektiv delovanja celotne vlade, saj zahteva usklajenost vseh javnih politik z vidika ustvarjanja pogojev za stabilno družinsko in demografsko prihodnost.

Sodna veja oblasti Nadkonvencije ne uporablja kot neposreden pravni vir, temveč kot razlagalni kontekst, kadar presoja sorazmernost in namen ukrepov, ki posegajo v družinsko in zasebno življenje posameznika. Na ta način se formalna zakonitost dopolni z vsebinskim razumevanjem ustavnega namena varovanja človeka.

Operativno se Nadkonvencija udejanja z uporabo dveh dopolnjujočih se orodij. AI Analitik javne oblasti zagotavlja enotno, ponovljivo in pregledno presojo zakonodaje, proračunov, programov političnih strank in ukrepov javne oblasti, AI Varuh pa posamezniku omogoča preverjanje, ali konkretno ravnanje oblasti še sledi cilju ustvarjanja pogojev za dostojno življenje, družino in prihodnost.

Ključni element udejanjanja Nadkonvencije je javen in trajen test verodostojnosti. Če se ob dosledni uporabi tega okvira ključni kazalniki, kot so rodnost, stabilnost družin in zaupanje mladih v prihodnost, ne izboljšujejo, to pomeni, da država ne dosega lastno postavljenega cilja in da mora spremeniti svoje politike.

Smisel udejanjanja Nadkonvencije ni v omejevanju oblasti, temveč v tem, da ji omogoči delovati zavestno, usklajeno in dolgoročno. Njen končni namen je ustvariti pogoje, v katerih se prihodnost sploh lahko zgodi in v katerih slovenska skupnost ne preživi po naključju, temveč zaradi zavestnega varovanja temeljev človeškega in družinskega življenja.

3. Operativni koraki udejanjanja Nadkonvencije - (test skupne zaveze cilju: Rodnost 2.0 v 10 letih brez vpliva migracij). Potrebni koraki (0=predpogoj):

0. Javna in politično zavezujoča odločitev države, da je cilj Rodnost 2.0 v desetih letih brez zanašanja na migracije skupni strateški cilj.
1. Formalna vključitev cilja Rodnost 2.0 kot vsebinskega izhodišča v presojo zakonodaje, proračunov in javnih politik.
2. Prevedba cilja v enotno merilo presoje, ki preverja vpliv odločitev na pogoje za odločanje za otroke (čas, varnost, stabilnost, dostop do bivanja, predvidljiva prihodnost).
3. Uvedba obveznega testa Nadkonvencije kot vsebinskega filtra pred sprejemom zakonov in ključnih javnih ukrepov.
4. Uporaba testa Nadkonvencije v zakonodajnem postopku Državnega zbora pred vsakim glasovanjem.
5. Uporaba Nadkonvencije kot horizontalnega strateškega okvirja delovanja vlade in vseh ministrstev.
6. Preprečevanje medsebojno nasprotujočih si politik z enotnim ciljnim korektivom Rodnost 2.0.
7. Uporaba Nadkonvencije kot razlagalnega konteksta pri presoji sorazmernosti posegov v družinsko in zasebno življenje.
8. Operativna uvedba AI Analitika javne oblasti za enotno, pregledno in ponovljivo presojo zakonodaje, proračunov, programov in ukrepov.
9. Operativna uvedba AI Varuha za zaščito posameznika v konkretnih primerih ravnanja oblasti.
10. Vzpostavitev javnega in trajnega testa verodostojnosti na podlagi merljivih kazalnikov (rodnost, stabilnost družin, zaupanje mladih).
11. Obveznost spremembe politik, kadar se kljub uporabi Nadkonvencije ciljni kazalniki ne izboljšujejo.
12. Dolgoročno usklajeno delovanje zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti z enim skupnim ciljem: ustvarjanje pogojev, v katerih se prihodnost sploh lahko zgodi.

4. OUTCOME Nadkonvencije – kaj se dejansko spremeni (zelo kratko, jasno, po naslovnikih):

A. Outcome za človeka (posameznika, družino, otroka)

• več predvidljivosti življenja (čas, delo, bivanje, prihodnost),
• manj sistemske negotovosti pri odločitvi za otroke,
• možnost preveriti politike po učinkih, ne po obljubah,
• varstvo človeka preden nastane škoda, ne šele po kršitvi,
• realni pogoji, da se rodnost 2.0 sploh lahko zgodi.

B. Outcome za zakonodajno vejo oblasti (Državni zbor)

• bolj kakovostna in odgovorna zakonodaja,
• jasen vpogled v dolgoročne učinke zakonov še pred glasovanjem,
• manj zakonov z nepredvidenimi socialnimi in demografskimi posledicami,
• večja legitimnost odločanja v očeh javnosti.

C. Outcome za izvršilno vejo oblasti (Vlada, ministrstva)

• usklajeno delovanje resorjev z enim skupnim ciljem (Rodnost 2.0),
• manj nasprotujočih si politik,
• zgodnje zaznavanje demografskih, socialnih in fiskalnih tveganj,
• večja stabilnost sistema in manj kriznega gasilstva.

D. Outcome za sodno vejo oblasti

• jasnejši vsebinsko-ustavni kontekst pri presoji sorazmernosti,
• bolj smiselna povezava med zakonitostjo in namenom varovanja človeka,
• krepitev zaupanja v sodno varstvo družinskega in zasebnega življenja.

E. Outcome za državo Slovenijo kot celoto

• prehod iz fragmentiranega v koherenten sistem odločanja,
• realna možnost Rodnosti 2.0 brez zanašanja na migracije,
• večja dolgoročna stabilnost javnih financ in socialnih sistemov,
• država deluje zavestno in dolgoročno, ne naključno.

F. Končni outcome

• Nadkonvencija ne ustvarja ideološke enotnosti,
• ustvarja pa funkcionalno skupnost, ki lahko realizira skupni cilj (npr. rodnost 2.0 čez 10 let brez vpliva migracij)
• v kateri slovenska nacija ne preživi po sreči,
• temveč zato, ker država sistematično varuje pogoje za prihodnost.

 

VIRI:

1. Program kandidata za varuha: mag. Franc Derganc V 4.0 z dne 2.12.2025 (začetek 27.11.2025)
2. Ideja Nadkonvencije ZN o minimalnem jedru človekovih pravic in njen vpliv na varstvo posebej ranljivih skupin – tudi v Sloveniji, Avtor: mag. Franc Derganc- verzija (Ideja nadkonvencija_uvod_V4.0) z dne 13.12.2025
3. Konfucij po Eleanor Roosevelt v Ženevi 1948 - Ontološka dopolnitev povojnega sistema človekovih pravic, Avtor: mag. Franc Derganc
4. Idejni osnutek Zakona o dobri upravi, avtor: mag. Franc Derganc
5. idejni osnutek ZAKONA O USPEŠNOSTI JAVNE OBLASTI IN VARSTVU POGOJEV ČLOVEKOVIH PRAVIC - (ZUJAV-1 – V 2.0); Avtor: mag. Franc Derganc
6. idejni osnutek ZAKONA O VARSTVU SLOVENSKEGA JEZIKA IN POGOJIH SOBIVANJA; Avtor: mag. Franc Derganc
7. idejni usnutek ZAKONA O SVETU ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN BLAGOSTANJE PREBIVALSTVA, Avtor: mag Franc Derganc
8. Članki ki utemeljujejo nujnost uvedbe upravljanja tveganj z vidika udejanjanja človekovih pravic (temeljna: otrok, kot indikator uspešnosti) na nivoju vseh ravni in vseh treh oblasti pri nas:
   1. KO DRŽAVA NE DELUJE DEBIROKRATIZACIJA KOT USTAVNA OBVEZNOST DRŽAVE Zakaj država ne deluje – in zakaj rešitev ni tehnična, Avtor: mag. Franc Derganc
   2. Vpliv Komisije EU27 (analiza odločitev v EU27 od 1.10.2025-31.12.2025), preko Vlade RS in Odborov Državnega zbora, na položaj človeka v Sloveniji - Kako danes poteka sprejemanje odločitev v Svetu EU – in kako bi moralo potekati, če bi Ustavo RS uporabljali tako, kot je zapisana  - Zakaj je bil sankcioniran Jacques Baud  in zakaj to ni samo vprašanje sankcij, temveč nacionalne ustavne pasivnosti, Avtor: mag. Franc Derganc
   3. Načelo pozitivne obveznosti države in vloga treh vej oblasti pri varovanju človekovih pravic, tudi na ravni EU27  - Inflacija, sankcije in opustitev pozitivnih obveznosti: zakaj države članice EU27 svojih državljanov ne varujejo preventivno, Avtor: mag. Franc Derganc
   4. Poizkus nove osvetlitve izzivov »dostopnosti javnih prostorov za invalide« in iskanje izvedljivih rešitev na področjih varovanja človekovih pravic, kjer praksa pokaže, da »sistem deluje pomanjkljivo«, Avtor: mag. Franc Derganc
   5. Članek: NADKONVENCIJA« ZN O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V MULTIPOLARNEM SVETU; Avtor: mag. Franc Derganc
   6. Članek: Kako naj se volivec odloča ali »kateri program strank, najustrezneje zagotovi, da bomo tudi čez 300 let v Sloveniji govorili slovensko?; Avtor: mag. Franc Derganc
   7. Članek: DOSTOJANSTVO DRUŽINE KOT OBVEZNOST DRŽAVE- IMETI OTROKE MORA BITI LEPO; Avtor: mag. Franc Derganc
   8. Članek: Dostopnost kot merilo pravičnosti: (Ne)dostopni javni prostori za osebe z invalidnostmi; Avtor: mag Franc Derganc

 

 

 

 

 

 

Priloga 1: Diagram članka

 

 

 

 

 

 

 

 

Priloga 2: AI VARUH in AI ANALITIK JAVNE OBLASTI – orodji za presojo človekovih pravic (baza znanja je sestavljena iz zgoraj navedennih virov)

AI VARUH MODRO POSLOVANJE - https://chatgpt.com/g/g-6953a39f65ac81919ef10b3ac7f69e26-ai-varuh-modro-poslovanje AI VARUH je analitično orodje, ki življenjske težave ljudi sistematično prevaja v vprašanja človekovih pravic. Ne presoja posameznih primerov ali odločb, temveč preverja, ali sistemski pogoji, ki jih ustvarja država, omogočajo dejansko uresničevanje pravic. Osredotoča se na razkorak med zakonsko pravico in realnimi pogoji za njeno uveljavitev. Njegov cilj je povečati predvidljivost, pravno varnost in zaupanje v institucije.	AI ANALITIK JAVNE OBLASTI – MODRO POSLOVANJE - https://chatgpt.com/g/g-6953ef97cfa08191ad6375b10a08734e-ai-analitik-programov-javne-oblasti-mp   AI ANALITIK je orodje za presojo uspešnosti delovanja oblasti, ne zgolj njene formalne zakonitosti. Analizira zakone, podzakonske akte, strategije, letne programe in poročila z vidika dejanskih učinkov na življenje ljudi. Posebna vrednost analitika je v odkrivanju človekovopravnih tveganj, ki izhajajo iz slabega delovanja institucij ali neustreznih pogojev izvajanja. Omogoča preverjanje delovanja vseh oseb z javnimi pooblastili (upravnih organov, regulatorjev, inšpekcij, zavodov ipd.). Prav tako omogoča primerjalno in vsebinsko analizo programov političnih strank z vidika doseženih ali pričakovanih rezultatov.
👉 VPRAŠANJA/ODGOVORI-AI Varuh	👉 VPRAŠANJA/ODGOVORI   AI Analitik