Država zna zbrati račun. Ali zna pokazati, kaj je z njim storila?
Od e-računa do algoritmične ocene tveganja – kdo nadzira uporabo podatkov, ki jih država zahteva?
Več podatkov, manj preglednosti – kaj mora Slovenija dokazati, preden razširi davčni nadzor?
Obvezni e-računi, umetna inteligenca in sledljivost davčnih podatkov v Sloveniji
Mag. Franc Derganc · AITAXIN SLO
Na podlagi raziskave AITAXIN M2 in delnega strokovnega poročila MPJD 127
Povzetek
Slovenija širi elektronsko zajemanje davčnih podatkov in pri kontroli obračunov DDV že uporablja napovedno analitiko. Zavezanec lahko v eDavkih preveri, kateri evidenci je oddal. Iz javno dostopnega gradiva pa ni razvidno, kako lahko v posamezni zadevi preveri, s čim je organ podatke povezal, ali je rezultat analize vplival na njegovo obravnavo, komu so bili podatki posredovani in ali je prejemnike dosegel poznejši popravek. Država lahko natančno preveri, kaj ji je zavezanec predložil. Zavezanec mora imeti učinkovito možnost preveriti, kaj je država s tem storila. www.gov.si
Raziskava obravnava osem glavnih hipotez in osem podhipotez. Preverja dodatno korist novih obveznosti, skupni učinek povezovanja zbirk, vpliv algoritmičnega ocenjevanja, možnosti dostopa in popravka ter uporabo davčnega gradiva v kazenskem postopku. Estonija, Nizozemska in Nemčija ponujajo konkretne primere varovalk. Za slovensko presojo je odločilno, katere zahteve že izhajajo iz veljavnega prava in ali jih je mogoče uveljaviti v dejanski zadevi. emta.ee
1. Kaj se v Sloveniji dejansko širi
Od 1. julija 2025 morajo zavezanci, identificirani za DDV, FURS elektronsko predlagati evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV. FURS je že pri prvih analizah poročal o primerih, v katerih so kupci uveljavljali odbitek DDV pri dobaviteljih, ki niso izpolnjevali svojih obveznosti iz naslova DDV. To kaže, da novi evidenci omogočata zaznavanje konkretnih neskladij. Za oceno učinka pa potrebujemo še podatke o tem, koliko zaznav se je potrdilo kot kršitev, koliko bi jih odkril že obstoječi nadzor in koliko stroškov so pregledi povzročili organu in zavezancem. www.gov.si
S 1. januarjem 2028 se začne uporabljati splošna obveznost domače poslovne izmenjave e-računov po ZIERDED. Zakon ureja izmenjavo med poslovnimi subjekti. Za račune, poslane ali prejete prek aplikacije davčnega organa, določa petletno hrambo pri davčnem organu. Predložitev evidenc DDV in prihodnje čezmejno poročanje po ViDA sta samostojna podatkovna tokova. Za presojo kumulacije je treba pri vsakem ugotoviti, kateri podatki se prenašajo, kdo jih prejme, koliko časa jih hrani in za katere nadaljnje namene jih sme uporabiti. pisrs.si
Pri eDIS se zastavlja dodatno vprašanje. Javno je opisana napovedna analitika, ki pri kontroli obračunov DDV izračuna oceno tveganja. Po opisu v civilnodružbenem registru rabe UI lahko ocena privede do dodelitve obračuna uslužbencu v pregled tudi, kadar se druge kontrole ne sprožijo. Posledice za zavezanca se lahko torej začnejo že pri izboru zadeve, na primer z zahtevo po dodatnih listinah. Za presojo potrebujemo podatke o dejanski uporabi modela, odločilnih vhodnih podatkih in vsebini človeškega preverjanja. registerui.danesjenovdan.si
2. Raziskovalne hipoteze
H1 – Neto koristi obvezne izmenjave e-računov in administrativna bremena
Dodatni prihranki zaradi obvezne domače poslovne izmenjave e-računov se med skupinami podjetij bistveno razlikujejo. Pri delu mikro in malih podjetij stroški prilagoditve programske opreme, vzpostavitve izmenjave in njenega vzdrževanja presegajo dodatne prihranke pri izdaji, prejemu, knjiženju in arhiviranju računov.
Preizkus zahteva ločeno obravnavo podjetij po velikosti, številu računov in predhodni stopnji digitalizacije. Podjetju, ki je izmenjavo in knjiženje avtomatiziralo že prej, se lahko pripiše le prihranek, ki ga povzroči nova obveznost. Pregledani MSP-test ne omogoča celovite potrditve neto koristi končne ureditve po skupinah podjetij. Dosedanji izid je delna podprtost.
H2 – Učinkovitost primerljivih rešitev v državah EU-27
V državah članicah EU obstajajo tehnične in procesne rešitve, ki zavezancem omogočajo boljši vpogled v uporabo podatkov, večjo preglednost davčnih algoritmov ali pravočasnejše uveljavljanje pravic ob prehodu v kazenski postopek. Uvedba primerljivih rešitev v Sloveniji bi lahko izboljšala varstvo zavezancev ob ohranitvi učinkovitosti davčnega nadzora.
Estonski vpogled v poizvedbe, nizozemski register algoritmov in nemški zapis začetka kazenskega postopka izkazujejo, da so konkretne varovalke izvedljive. Za presojo njihove prenosljivosti v Slovenijo je treba primerjati pokritost, dostopnost, stroške in vpliv na delo organov. Dosedanji izid je delna podprtost. emta.ee
H3 – Usklajenost z ViDA in podvajanje podatkovnih obveznosti
Domača izmenjava e-računov, obstoječa predložitev evidenc DDV in prihodnje čezmejno poročanje po ViDA so pri podatkih o isti transakciji tako neusklajeni, da bodo morali nekateri zavezanci iste informacije ponovno zajeti, pretvoriti, predložiti ali popraviti.
Hipotezo je treba preveriti po posameznih poljih, formatih, prejemnikih, rokih in postopkih popravka. Odločilno je, ali se podatki lahko zanesljivo prenesejo iz istega računovodskega zapisa ali od zavezanca zahtevajo dodatno delo. Prekrivanje na ravni poslovnega dogodka upravičuje preverjanje. Za potrditev podvajanja je potrebna podrobna preslikava. Hipoteza ostaja nepotrjena. pisrs.si
H4 – Sorazmernost zbiranja, povezovanja in razkrivanja
Pri delu obravnavanih tokov davčnih podatkov skupni učinek obsega zajema, povezovanja zbirk, dostopa drugih organov in trajanja hrambe povzroča poseg v zasebnost, ki presega obseg, potreben za dosego konkretnega davčnega cilja.
Preizkus zahteva popis namenov, kategorij podatkov, dostopov in rokov hrambe ter primerjavo z možnostjo ožjega zajema. Sodišče EU je v zadevi C‑175/20 pri davčnem pridobivanju osebnih podatkov potrebnost presojalo glede na namen, obseg in časovno obdobje. Za presojo skupnega posega v Sloveniji potrebujemo podatke o povezavah in dejanski uporabi. Dosedanji izid je delna podprtost. juris.curia.europa.eu
H5 – Učinkovito uveljavljanje dostopa, popravka in izpodbijanja
Obstoječe poti dostopa, popravka, ugovora in neodvisnega nadzora zavezancu v delu primerov ne omogočajo, da bi pravočasno izvedel, kateri podatek je vplival na njegovo obravnavo, dosegel popravek pri relevantnih prejemnikih in zahteval ponovno presojo posledic napačnega podatka.
Preizkusiti je treba primere napak, odkritih po povezovanju, analizi ali prenosu podatkov. Pomembno je, kaj je posameznik lahko izvedel in ali je odgovor dobil dovolj zgodaj za učinkovito ukrepanje. Pri fizični osebi pridejo v poštev pravice po GDPR, pri poslovnem subjektu pa glede na položaj tudi procesni vpogled v spis in pravica do izjave o gradivu. Dosedanji izid je delna podprtost. eur-lex.europa.eu
H6 – Predhodna presoja algoritmičnih tveganj in neodvisni nadzor eDIS
Predhodna presoja ob sprejemanju ZIERDED in presoje konkretnih funkcij eDIS ne zajemajo dovolj celovito tveganj povezovanja davčnih evidenc, uporabe podatkov za ocenjevanje tveganja in vpliva ocen na zavezance. Obstoječe nadzorne varovalke zato ne omogočajo zadostne neodvisne preveritve teh tveganj v dejanskih zadevah.
Zakonodajni spis mora pokazati, katere predvidljive podatkovne tokove in posledice je pripravljavec obravnaval. Za eDIS so merodajni dokumentacija posameznih funkcij, pravna razvrstitev, izvedene presoje in ugotovitve nadzora. Uporaba napovedne analitike je javno opisana. Ustreznost presoj in obseg neodvisnega pregleda ostajata odprta. Dosedanji izid je delna podprtost. registerui.danesjenovdan.si
H6-A – Razumljivo pojasnilo vpliva algoritma
Kadar ocena eDIS pomembno vpliva na izbor ali nadaljnjo obravnavo zavezanca, obstoječa dokumentacija in pojasnila v delu primerov ne omogočajo ugotovitve, kateri podatki so vplivali na oceno, kakšno težo je imela pri ravnanju organa in kaj je uradna oseba samostojno preverila.
Hipotezo preverimo s primerjavo izhoda modela, zapisa o izboru, ravnanja uslužbenca in odgovora zavezancu. Kjer velja pravica po GDPR do informacij o uporabljeni logiki avtomatiziranega odločanja, mora pojasnilo omogočiti razumevanje in izpodbijanje odločitve. Za eDIS je treba ugotoviti dejanski vpliv ocene ter pogoje za uporabo te pravice. Hipoteza ostaja nepotrjena. registerui.danesjenovdan.si
H6-B – Kazenska uporaba gradiva iz algoritmično izbranega nadzora
Pri delu kazenskih zadev, ki izvirajo iz algoritmično izbranega davčnega nadzora, predano gradivo ne ohrani dovolj jasne razlike med algoritmično oceno tveganja, ugotovitvijo davčnega organa in samostojno pridobljenim dokazom. To otežuje presojo dokazne vrednosti in dopustnosti gradiva.
Preizkus zahteva primerjavo izhoda modela, zapisnika davčnega nadzora, popisa predanega gradiva in kazenskega spisa. Tako je mogoče ugotoviti, ali je ocena služila kot povod za pregled ali tudi kot podlaga poznejše dokazne trditve. Konkretni primeri takega prenosa v pregledanem gradivu niso izkazani. Hipoteza ostaja nepotrjena. pisrs.si
H6-C – Obseg posredovanja davčnih podatkov policiji
FURS pri delu posredovanj policiji razkrije širši obseg davčnih podatkov, kot je potreben za konkretni namen, ali pa iz dokumentacije ni mogoče preveriti, zakaj je bila posamezna kategorija posredovanih podatkov potrebna.
Presoja zahteva primerjavo zahteve policije, pravne podlage in obrazložitve razkritja ter seznama dejansko prenesenih podatkov. Šele takšna primerjava pokaže, ali je bil opravljeni prenos znotraj dovoljenega in potrebnega obsega. Hipoteza ostaja nepotrjena. pisrs.si
H6-D – Sodelovanje iste uradne osebe v različnih procesnih vlogah
Kadar ista uradna oseba sodeluje pri davčnem nadzoru in poznejših dejanjih, usmerjenih v ugotavljanje kazenske odgovornosti, dokumentacija v delu primerov ne omogoča zanesljive presoje, kdaj se je spremenil namen zbiranja gradiva, v kateri vlogi je oseba delovala in po katerem pooblastilu je ravnala.
Preizkus temelji na časovnem zaporedju dejanj, odredbah, pooblastilih, zapisnikih in podatkih o danem pouku. V raziskavi je izkazana možnost nastopanja v različnih procesnih vlogah. Pogostost in zakonitost konkretnega ravnanja mora pokazati pregled spisov. Dosedanji izid je delna podprtost.
H7 – Sledljivost podatka ob spremembi namena
Kadar se davčni podatek uporabi za drug namen ali ga prevzame drug organ, obstoječe evidence v delu primerov ne omogočajo rekonstrukcije njegovega izvora, prvotnega in poznejšega namena, pravne podlage prenosa, dejanskega prejemnika ter nadaljnjega ravnanja po popravku podatka.
Preizkus zahteva spremljanje konkretnega podatka od njegovega izvora do prejemnika in poznejšega ukrepa. Pomembno je, ali je pri prejemniku razvidno, katero različico je uporabil, ali ga je dosegel popravek in kakšen učinek je imel. Zakonska merila za sledljivost že obstajajo. Njihovo delovanje na celotni obravnavani poti še ni izkazano. Dosedanji izid je delna podprtost. pisrs.si
H7-A – Pravočasen nastop varstva pred samoobtožbo
Kadar davčni organ ob sodelovalni dolžnosti začne zbirati gradivo za ugotavljanje kazenske odgovornosti, obstoječa slovenska procesna ureditev v delu primerov ne zagotavlja dovolj jasnega in preverljivega trenutka, ko mora organ omejiti prisilo, osebo poučiti o njenih pravicah ter spremembo namena zabeležiti v spisu.
Preizkus zahteva časovno primerjavo nastanka suma, zahteve za izjavo ali listino, namena dejanja in danega pouka. Nemška ureditev daje konkretno merilo, saj v določenih okoliščinah predvideva omejitev prisile in zahteva, da je dejanje, s katerim se začne kazenski postopek, časovno evidentirano. Dejanski trenutek učinkovanja jamstev v Sloveniji mora pokazati pregled spisov. Dosedanji izid je delna podprtost. www.gesetze-im-internet.de
H7-B – Dopustnost izjav, listin, ocen in izpeljanih dokazov
Pri kazenski uporabi davčnega gradiva vrsta gradiva, način pridobitve, stopnja prisile in povezava s poznejšimi dokazi bistveno vplivajo na presojo dopustnosti. Kadar teh okoliščin iz spisa ni mogoče rekonstruirati, je prizadeti osebi oteženo učinkovito izpodbijanje prvotnega in iz njega izpeljanega dokaza.
Pri presoji je treba posebej obravnavati izjave, že obstoječe listine, ocene in naknadno pridobljene dokaze. V zadevi De Legé proti Nizozemski je ESČP upoštevalo, da je šlo za konkretno določene, že obstoječe bančne listine, katerih obstoj je bil organom znan. Za presojo posameznega dokaza so zato odločilne okoliščine njegove pridobitve in uporabe. Dosedanji izid je delna podprtost. hudoc.echr.coe.int
H8 – Kumulativna sorazmernost poročanja
Skupno breme obstoječih in novih podatkovnih obveznosti ter nadaljnjega povezovanja podatkov pri delu zavezancev presega breme, potrebno za doseganje davčnih in administrativnih ciljev, saj bi bilo mogoče primerljiv učinek doseči z manj obremenjujočo zasnovo.
Presoja zahteva popis vseh relevantnih obveznosti in povezav ter primerjavo z izvedljivimi alternativami. Meriti je treba stroške zavezancev in organa, dodatno potrjene nepravilnosti, napačne zaznave in poseg v zasebnost. Celoviti podatki za takšno presojo še niso na voljo. Hipoteza ostaja nepotrjena.
H8-A – Upoštevanje vzrokov sive ekonomije
Pri delu neprijavljenega poslovanja v Sloveniji izvirajo razlogi tudi iz stroškov, zapletenosti pravil in drugih ovir za formalno poslovanje. V teh primerih bi poenostavitev izpolnjevanja obveznosti v kombinaciji s ciljnim nadzorom lahko zmanjšala neprijavljeno poslovanje učinkoviteje kot dodatno poročanje.
Hipotezo je treba preveriti po dejavnostih in vrstah neprijavljenega poslovanja. Potrebni so podatki o vzrokih, odzivih zavezancev in učinkih primerljivih ukrepov. Splošna ocena velikosti sive ekonomije ne omogoča sklepanja o učinkovitosti posameznega ukrepa. Hipoteza ostaja nepotrjena.
H8-B – Merljivi dodatni učinek novega poročanja na neprijavljeno poslovanje
Dejanski dodatni učinek novega poročanja na odkrivanje neprijavljenega poslovanja je manjši, kot bi izhajalo iz števila prvotnih zaznav neskladij, saj del zaznav pomeni napake v podatkih, časovne razlike ali primere, ki bi jih odkril tudi obstoječi nadzor.
Preizkus zahteva izhodišče pred uvedbo, spremljanje izidov pregledov in ugotavljanje, koliko potrjenih primerov je mogoče pripisati prav novemu podatkovnemu toku. Prve objave FURS izkazujejo uporabo evidenc pri analizi. Za oceno dodatnega učinka so potrebni potrjeni izidi in primerjava z obstoječim nadzorom. Hipoteza ostaja nepotrjena. www.fu.gov.si
3. Ko država kumulira podatke, lahko kumulira tudi napake
Ista transakcija lahko pusti več zapisov. Napačen identifikator dobavitelja ali napačno davčno obdobje se lahko iz enega računovodskega zapisa preneseta v več evidenc. Če sistem izgubi informacijo o skupnem izvoru, lahko več ponovitev ene napake ustvari vtis več neodvisnih neskladij. Pri ocenjevanju tveganja je zato pomembno, ali model oziroma uradna oseba razločita prvotni podatek, njegove kopije in poznejše izvedene zapise.
MSP-test mora zajeti tudi stroške odpravljanja takih napak. Podjetje lahko nekaj prihrani pri knjiženju, vendar porabi čas za pojasnjevanje istega neskladja v več postopkih. Prihranki, ki jih zakonodajalec pripisuje digitalizaciji, in stroški, ki jih zavezancu povzroči praktična uporaba podatkov, sodijo v isto presojo. Pri osebnih podatkih mora organ poleg koristi izkazati namen in potrebnost konkretne obdelave. Več podatkov lahko izboljša zaznavanje, več podatkov pa hkrati pomeni več odločitev o tem, kdo lahko do njih dostopa, koliko časa jih potrebuje in kako se bodo popravljali. juris.curia.europa.eu
4. Pri UI je treba preveriti že izbor za pregled
Predstavljajmo si, da eDIS zaradi napačnega vhodnega podatka obračunu pripiše višjo oceno tveganja. Obračun dobi v pregled uslužbenec, ki od zavezanca zahteva listine. Zavezanec podatek popravi. Bistvena vprašanja nastanejo takoj. Ali je popravek dosegel vir, iz katerega črpa model? Ali je bila ocena ponovno izračunana? Ali je uradna oseba preverila, ali razlog za nadaljevanje pregleda še obstaja? Zabeležen človeški pregled pove, kdo je zadevo obravnaval. Vsebinski nadzor je izkazan šele, ko je razvidno, kaj je ta oseba preverila in zakaj je ukrepala.
Pri neodvisnem pregledu bi moral biti za izbrano zadevo razviden izvor relevantnih vhodnih podatkov, uporabljena različica modela, čas izračuna, vloga ocene pri izboru ter ravnanje uradne osebe po prejemu rezultata in po morebitnem popravku. Za javno presojo sistema so pomembni tudi delež zaznav, ki se potrdijo, delež napačnih opozoril in izidi ponovnih pregledov. Samo s številom odkritih primerov lahko organ opiše obseg aktivnosti. Zanesljivost analitike je mogoče oceniti šele, ko so znani tudi izidi, pri katerih se signal ni potrdil.
Obveznosti po Aktu o umetni inteligenci je treba presoditi za konkretno funkcijo eDIS glede na njen namen, pravno razvrstitev in roke uporabe po Uredbi (EU) 2026/1744. Zakonitost obdelave osebnih podatkov, omejitev namena, točnost in pogoje za oceno učinka pa je mogoče presojati že po GDPR. Kjer velja pravica do pojasnila o uporabljeni logiki avtomatiziranega odločanja, mora biti po sodbi Dun & Bradstreet Austria pojasnilo dovolj razumljivo, da oseba lahko odločitev preveri in izpodbija. Splošna predstavitev modela sama za ta namen ne zadostuje. eur-lex.europa.eu
5. Kaj je v državah EU že izvedljivo
| Primer |
Konkretna varovalka |
Merilo za Slovenijo |
| Estonija · Vpogled v uporabo osebnih podatkov |
Državni portal pri vključenih zbirkah pokaže, v kateri zbirki je bila opravljena poizvedba, kdaj in kateri organ jo je izvedel. Estonska davčna uprava navaja primer obdelave v zvezi z dohodninsko napovedjo fizične osebe. |
Zavezanec bi moral imeti dosegljivo pot do informacij o zakonsko dostopnih vpogledih in uporabi podatkov. eDavki že zagotavljajo vpogled v oddane evidence in so naravno mesto tudi za dostop do teh informacij. ria.ee |
| Nizozemska · Javni register davčnih algoritmov |
Davčna uprava objavlja opise algoritmov, ki vplivajo na državljane in podjetja, med drugim tistih, ki pomagajo izbrati zadeve za ročno kontrolo. |
Iz javnega opisa eDIS naj bo razvidno, katere funkcije ocenjevanja organ uporablja, za kaj, katere vrste podatkov obdeluje in kakšno vlogo ima uslužbenec. Podrobnosti, za katere velja zakonska omejitev razkritja, lahko pregleda pristojni nadzornik. over-ons.belastingdienst.nl |
| Nizozemska · Ukrepanje ob nezakoniti obdelavi |
Nadzorni organ je zaradi nezakonite obdelave v evidenci signalov goljufij FSV izrekel globo 3,7 milijona evrov. Med ugotovitvami so bili pomanjkanje pravne podlage, napačni podatki in resne posledice za prizadete osebe. |
Neodvisni pregled mora zajeti dejanske posledice označevanja, širjenje napačnih signalov ter odpravo škode v posameznih zadevah. autoriteitpersoonsgegevens.nl |
| Nemčija · Dokumentiran prehod v kazenski postopek |
Paragrafa 393 in 397 AO v določenih okoliščinah urejata omejitev prisile in pouk ter zahtevata časovni zapis dejanja, s katerim se začne kazenski postopek. |
Iz slovenskega spisa mora biti mogoče ugotoviti, kdaj in kako se je spremenil namen dejanja, v kateri vlogi je nastopila uradna oseba ter kdaj in kako je bil dan pouk. www.gesetze-im-internet.de |
Ti primeri pokrivajo tri različne trenutke. Pred uporabo sistema javni opis omogoča presojo njegovega namena. Med uporabo vpogled in neodvisni pregled omogočata ugotoviti, kaj se je zgodilo s konkretnim podatkom. Ob prehodu v kazenski postopek mora dokumentacija omogočiti uveljavljanje pravic obrambe. Za Slovenijo je zato bistveno, da varovalke delujejo tudi na prehodih med organi in postopki.
6. Kaj slovensko in evropsko pravo zahtevata že danes
Sledljivost posredovanj. Šesti odstavek 41. člena ZVOP-2 pod predpisanimi pogoji zahteva, da se lahko naknadno ugotovi, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj, na kateri pravni podlagi in za kateri namen. V okoliščinah iz 22. člena mora upravljavec voditi dnevnik obdelave. Za presojo posameznega prenosa zato ne zadostuje splošen opis, da si organi pri svojem delu izmenjujejo podatke. Potrebna je sled konkretnega dejanja. pisrs.si
Dostop do informacij o vpogledih in prejemnikih. Sodišče EU je v zadevi Pankki S potrdilo, da pravica dostopa po GDPR zajema informacije o datumih in namenih vpogledov v osebne podatke. V zadevi Österreichische Post je pojasnilo, da mora upravljavec pri uresničevanju pravice dostopa praviloma navesti dejanske prejemnike osebnih podatkov. To daje pravno vsebino vprašanjem, ki bi jih moral posameznik imeti možnost postaviti tudi v zvezi z davčno obdelavo. Poslovni subjekt ima glede na procesni položaj ločene možnosti vpogleda v spis in izjave o gradivu. eur-lex.europa.eu
Popravek in obveščanje. Člena 16 in 19 GDPR urejata popravek osebnih podatkov in obveščanje prejemnikov pod pogoji uredbe. Pri podatku, ki je vplival na oceno tveganja ali ukrep, je treba preveriti še praktični učinek popravka. Popravljena evidenca v svojem izvornem sistemu sama po sebi ne pokaže, ali je prejemnik popravek upošteval in ali je organ ponovno presodil posledice. Prav v tej točki mora pregled dejanskega primera preseči preverjanje, ali je bil v zbirki spremenjen zapis. pisrs.si
Razlikovanje dejstev in ocen pri obravnavanju kaznivih dejanj. Kadar se uporablja ZVOPOKD, mora pristojni organ v največji možni meri razlikovati podatke, ki temeljijo na dejstvih, od podatkov, ki temeljijo na ocenah. Če je algoritem sprožil pregled, se mora dati razbrati, kateri poznejši dokaz je bil pridobljen samostojno. Če je bila drugemu organu posredovana tudi ocena, mora biti njen izvor razviden pri prejemniku. Pri prisilno pridobljenem davčnem gradivu je treba poleg tega ugotoviti dejanski namen zbiranja, okoliščine pridobitve in čas procesnega pouka. Brez teh informacij je otežena presoja dokazne dopustnosti in dejansko uveljavljanje pravic obrambe. pisrs.si
7. Sklep
Raziskava je devet hipotez delno podprla, pri sedmih pa dokazna podlaga za potrditev še ne zadošča. Za sklep o dejanski razširjenosti nesorazmernih prenosov, pomanjkljivih pojasnil eDIS ali zamujenega pouka so potrebni konkretni spisi, dnevniki obdelav in dokumentacija modelov. Že razpoložljivo gradivo pa omogoča jasen očitek. Slovenija je razširila obvezni zajem podatkov in uporablja napovedno analitiko, vendar javno še ni izkazala primerljivo natančne sledljivosti njune poznejše uporabe.
Pred naslednjo širitvijo zajema bi moralo Ministrstvo za finance pokazati, kateri podatki se že zbirajo, katero dokazano vrzel zapolnjuje nova obveznost in ali bi ožja rešitev dosegla primerljiv učinek. FURS bi moral za konkretne funkcije eDIS izkazati, kako ocena vpliva na izbor, kaj preveri uslužbenec, kako organ obravnava napačen signal in kako je poznejša uporaba dokumentirana. Neodvisni nadzor bi moral na vzorcu dejanskih zadev preveriti, ali se lahko ta pot rekonstruira od zbiranja do posredovanja, popravka in ponovne presoje posledic. Kjer zavezanec že ima pravico do informacij ali vpogleda, je merilo tudi to, ali je do njih prišel pravočasno.
Merilo IPVU/LCI-U je v posamezni zadevi preprosto. Če je davčni podatek ali iz njega izpeljana ocena vplivala na ravnanje države, mora biti mogoče preveriti, od kod je podatek prišel, na kateri podlagi je bil uporabljen, kdo je ukrep preveril in kako se odpravijo posledice napake. Preden država zahteva več podatkov, naj na tistih, ki jih že ima, pokaže, da ta preizkus zmore.