NASVET: Vaše vprašanje:
Slovenski davčni nezavezanec (oseba A), nima id za ddv. Ali lahko izstavi račune nemškemu naročniku (oseba B) za opravljanje gradbenih storitev na nepremičninah v Nemčiji v znesku več kot 50.000,00?,
Kaj pa, če je ta isti davčni nezavezanec podizvajalec slovenskemu podjetju s SI ZA DDV (oseba C) in zanj opravlja gradbena dela na nepremičnini v Nemčiji. Ali lahko ti zneski presegajo prag 50.000,00, oz.ali sme izdati našemu doo-ju s si ddv, račune v večji vrednosti kot je prag 50.000,00 in sicer glede na to, da gre za dela na nepremičnini v EU, kjer je dejanska obdavčitev?
Naš odgovor:
Vprašanje je povezano z t.i. pragom in krajem obdavčitve po določilih Zakona o davku na dodano vrednost.
Iz vprašanja izhaja, da bo oseba A opravljala gradbeno storitev na območju ZR Nemčije. Prav tako je mogoče ugotoviti, da bo račun za gradbene storitve presegal znesek 50.000 EUR.
Skladno z določilom 27. člena Zakona o davku na dodano vrednost(UL št.117/06 z dne 16. 11. 2006 do Ul št. 83 z dne 6. 11. 2012, v nadaljevanju ZDDV-1) je kraj obdavčitve storitev v vzezi z nepremičninami vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, kraj, kjer se nepremičnina nahaja.
Kraj obdavčitve dejansko pove katera država ima pravico in dolžnost »pobrati« DDV. V konkretnem primeru lahko ugotovimo, da mora oseba A v celoti izvajati zakonodajo na področju DDV-ja izključno v okvirih, kot jih določa DDV-zakonodaja ZR Nemčije.
V zvezi s pragom obdavčitve za vstop zavezanca v sistem DDV-ja pa je potrebno ugotoviti, da je skladno z določilom 94. Člena ZDDV-1, DDV-ja oproščen plačila oseba, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa[i]. Pod pojmom obdavčljivi promet je mogoče upoštevati samo oproščeni in obdavčen promet.
Obdavčljivi promet iz obsega naslednje zneske, brez DDV:
- znesek obdavčenih dobav blaga in storitev;
- znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;
- znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.
Gradben storitve, ki so opravljene izven območja R Slovenije tako ne sodijo v obdavčljivi promet po definiciji iz 7. odstavka 94. člena ZDDV-1.
SKLEP:
Oseba A, ki opravlja gradbene storitve na območju ZR Nemčije ne podleže obveznosti za identifikacijo za DDV v zvezi s pragom obdavčitve po 94. Členu ZDDV-1 in to ne glede na to ali opravlja gradbeno storitev neposredno ali pa preko osebe B. Seveda pa bo odločitev, ali bo oseba A opravila identifikacijo v ZR Nemčiji povezana z zahtevami nemške (predvsem DDV predpisov) zakonodaje, kot tudi z ekonomskimi izračuni povezanimi s stroški neodbitnega DDV-ja.
Podpis: mag. Franc Derganc
[i] 27. Člen (prehodna ureditev za 94. člen) – ZDDV-1G
(1.) Določba spremenjenega prvega odstavka 94. člena zakona se začne uporabljati prvi dan drugega koledarskega meseca, ki sledi mesecu objave obvestila o objavi Izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Sloveniji za uporabo ukrepa, ki odstopa od 287. člena Direktive Sveta 2006/112/ES v Uradnem listu Evropske unije.
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena objavi v Uradnem listu Republike Slovenije minister, pristojen za finance.
(3) Davčni zavezanec, ki je na dan objave obvestila iz prvega odstavka tega člena identificiran za namene DDV, ker je presegel znesek iz prvega odstavka 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11 in 38/12) in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV v skladu s spremenjenim prvim odstavkom 94. člena zakona, lahko davčnemu organu pred potekom 60 mesečnega roka iz tretjega odstavka 94. člena tega zakona, predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV