Kje začeti - pri "finančnem opismenjevanje" slovenske nacije?

Ali v pojmu "finančno opismenjevanje" razumemo (državljani SLOVENIJE) tudi poznavanje državnih in lokalnih proračunov ?

Zakaj tudi napori MF in FURS ter ZRSS ne morejo uspešno nasloviti - višjo davčno moralo pri nas, če naši "državni organi" delujejo vrtičkarsko - celo na področju izobraževanja "naše bodočnosti"?

Kaj razumemo pod pojmom "finančno opismenjevanje" v Sloveniji in kaj v "Evropi"?

Če iščemo zadetke pod pojmom "davčno opismenjevanje", se nam na prvem mestu prikaže povezavo na spletno stran ZRSS (Zavod RS za šolstvo) . Ki pove:

Priročnik Razvijanje finančne pismenosti je rezultat dela članov projektnega tima za razvijanje matematične pismenosti, ki je nastal pri projektu Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov (NA-MA POTI – NAravoslovje, MAtematika, Pismenost, Opolnomočenje, Tehnologija, Interaktivnost).
Finančna pismenost je ena od štirih pismenosti, poleg bralne, naravoslovne in matematične pismenosti, ki jih pri petnajstletnikih preverja mednarodna raziskava PISA.

Priporočilo OECD izleta 2005 navaja, »da naj se finančno izobraževanje mladih začne v šoli in da naj bi se izobrazili o finančnih problemih čim bolj zgodaj«. V okviru projekta je deloval razvojni tim za matematično pismenost, ki je imel poleg naloge priprave gradnikov matematične pismenosti tudi nalogo postaviti teoretične temelje razvijanja finančne pismenosti v slovenskem šolskem prostoru. V času projekta smo:
• opravili pregled strokovne literature na področju razvijanja finančne pismenosti;
• iz posameznih učnih načrtov evidentirali cilje, ki razvijajo finančno pismenost;
• zapisali opredelitev finančne pismenosti za slovenski šolski prostor;
• opredelili gradnike in podgradnike skupaj z opisniki na petih razvojnih stopnjah;
• opredelili finančne pojme na dveh stopnjah, ki naj bi jih otroci/učenci/dijaki spoznali prek različnih dejavnosti, na različnih predmetnih področjih;
• načrtovali in preizkušali primere dejavnosti v praksi ter jih dopolnjevali in nadgrajevali......

Dokument, ki naj bi predstavbljal snovo za izobraževanje maldih, v nadaljevanju pove:

V raziskavi PISA 2012 so bili zajeti navedeni vsebinski sklopi:
• denar in transakcije,
• načrtovanje in upravljanje financ,
• tveganje in dobiček,
• finančni zemljevid......

Iz preglednice 2 je razvidno, da je med 18 sodelujočimi državami Slovenija dosegla pomembno nižje dosežke od povprečja OECD (znanje mladih). ......Kitajska – Šanghaj, Belgija – Flamska, Avstralija in Nova Zelandija imajo najvišji delež učencev, ki so dosegli najvišjo raven finančne pismenosti oziroma so njihovi dosežki pomembno višji od povprečja OECD

Če iščemo zadetke pod pojmom "davčno opismenjevanje", se nam na drugem mestu prikaže povezavo na spletno stran FURS. Ki pove:

"Projekt Davčno opismenjevanje mladih je usmerjen k otrokom in mladostnikom, ki se na najrazličnejše načine soočajo z aktualnimi temami, tudi s področja davkov. Ključna cilja pilotnega projekta sta krepitev davčne kulture s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov ter krepitev družbenega zavedanja o pomenu izpolnjevanja davčnih obveznosti kot družbene vrednote.

Finančna uprava RS se že dalj časa ukvarja z različnimi preventivnimi aktivnostmi za različne ciljne skupine. Za obvladovanje sive ekonomije in dvig davčne kulture v Sloveniji je namreč treba spremeniti način razmišljanja in ozavestiti negativne posledice neplačevanja davkov. Tega vsekakor ni mogoče doseči zgolj z nadzornimi dejanji.

V okviru vladne kampanje Vklopi razum – zahtevaj račun se je pokazala priložnost, da je Finančna uprava RS ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) in Urada Vlade RS za komuniciranje (UKOM) lahko v šolskem letu 2014/2015 začela s pilotnim projektom Davčno opismenjevanje mladih, v šolskem letu 2021/2022 pa s projektom Davčno opismenjevanje mladih nadaljuje."

Namesto sklepa:

V Sloveniji pojma "finančne pismenosti" še nismo ponotranjili, saj nimamo jasne definicije niti, kaj naj bi pojem, sploh predstavljal. Ali je mogoča finančna pismenost, brez razumevanja davčnega sistema?

Dokument Zavoda za šolstvo, ki naj bi predstavljal temelj za izobraževanje mladih pri nas, je pojem davek omenjen zgolj enkrat in še to v okviru zapisa: "V ceno izdelka vključujejo vrednost uporabljenih gradiv, energije in dela, dodajo še obrabo strojev, dobiček in davek. Za izračun lahko uporabijo računalniški program.«

Glede na to, da naš izobraževalni sistem, sploh ne pojasni niti tega, od kje "denar za brezplačno izobraževanje" (ali javne dajatve ne predstavljajo finančne pismenosti, če pa nam odvzamejo preko 40% naših letnih dohodkov?), da mladim ljudem jasno ne razloži, da so davki nekaj, kar je prav da se plačuje zato, da financiramo javno dobro, je logično, da slovenske davčne morale ni mogoče dvigniti na nivo, ki bi preprečil sivo ekonomijo, ki pri nas znaša že več kot 5,5 mrd EUR letno neplačanih javnih dajatev.

FURS-ov dokument, ki govori o "finančni pismenosti" in pove, da je finančna pismenost ključ za dvih davčne "kulture" (kar je seveda zmotno saj finančna pismenost lahko dviga samo moralo, kulture pa NE) zato predstavlja zgolj formalno zadostitev "OECD napotilom". Po vsebini pa, žal, ne omogoča dejanskega napredka pri razvoju oz. dvigovanju davčne morale in s tem finančne pismenosti. Ki pa je ključ (davčna morala) za t.i. dvig prostovoljne davčne privolitve, kar pa ni mogoče doseči zgolj z digom davčne morale, ki je v veliki meri odvisna predvsem od ZAUPANJA v "državne inštutucije". Več o tem v delu "Slippery Slope Framework"". Kaj je "Slippery Slope Framework" (Prispevek AI Gemini)?

"Slippery Slope Framework" (v prevodu "Drska površina") je model, ki ga je razvil Erich Kirchler in opisuje, kako različni dejavniki vplivajo na davčno moralo in prostovoljno davčno privolitev. Model temelji na ideji, da lahko zaupanje v davčne oblasti in občutek pravičnosti davčnega sistema "zdrsneta" navzdol, če nista ustrezno vzdrževana.

Ključni dejavniki modela:

• Zaupanje v davčne oblasti: Ljudje, ki zaupajo davčnim organom, so bolj verjetno pripravljeni prostovoljno plačevati davke. Zaupanje temelji na prepričanju, da so davčni organi kompetentni, pravični in da davke uporabljajo za financiranje javnih dobrin, ki so koristne za družbo.
• Pravičnost davčnega sistema: Ljudje želijo, da je davčni sistem pravičen in da vsi plačujejo svoj pravični delež. Če davčni sistem zaznavajo kot nepravičnega ali če menijo, da se nekateri izogibajo plačevanju davkov, se njihova davčna morala lahko zmanjša.
• Moč davčnih organov: Davčni organi morajo imeti dovolj moči, da lahko učinkovito preganjajo davčne utaje in druge nezakonite dejavnosti. Vendar pa je pomembno, da se ta moč uporablja pravično in sorazmerno.
• Socialne norme: Socialne norme vplivajo na davčno vedenje posameznikov. Če je v družbi sprejeto, da se plačuje davke, bodo ljudje bolj verjetno prostovoljno plačevali davke.

Kako deluje "Drska površina"?

Model "Drska površina" predpostavlja, da lahko zmanjšanje zaupanja v davčne oblasti in občutka pravičnosti davčnega sistema vodi v zmanjšanje prostovoljne davčne privolitve. To se lahko zgodi postopoma, kot "drsenje" po površini navzdol. Če se ljudje počutijo, da so davčni organi nepravični ali da davčni sistem ne deluje v njihovo korist, bodo bolj verjetno začeli razmišljati o izogibanju davkom.

Pomembnost modela:

Model "Slippery Slope Framework" je pomemben, ker poudarja, da davčna morala ni nekaj samoumevnega, temveč da je treba zanjo aktivno skrbeti. Davčni organi morajo graditi in vzdrževati zaupanje v svoje delovanje ter zagotoviti, da je davčni sistem pravičen in pregleden. Prav tako je pomembno spodbujati socialne norme, ki podpirajo prostovoljno davčno privolitev.

Ključne ugotovitve Kirchlerja:

• Zaupanje v davčne oblasti je ključni dejavnik prostovoljne davčne privolitve.
• Občutek pravičnosti davčnega sistema je pomemben za davčno moralo.
• Moč davčnih organov mora biti uravnotežena s pravičnostjo in preglednostjo.
• Socialne norme igrajo pomembno vlogo pri davčnem vedenju.

Z razumevanjem modela "Slippery Slope Framework" lahko bolje razumemo, kako spodbujati prostovoljno davčno privolitev in zagotoviti, da bo davčni sistem deloval učinkovito in pravično.

Da. Očitno bodo naši "tamladi" še dolgo tavali v temi in očitno ne želimo finančno opismeniti tistih, ki bodo morali, na koncu dneva, plačevati tudi javne dajatve za našo "oskrbo starejših". Ali vse osebe z javnimi pooblastili delujejo integritetno?

Kako pa finančno opismenjevanje razume AI?

Finančno opismenjevanje je proces, s katerim ljudje pridobivajo znanje in veščine, ki jim omogočajo razumevanje in učinkovito upravljanje osebnih financ. To vključuje razumevanje temeljnih finančnih konceptov, kot so proračun, varčevanje, dolg, naložbe in upravljanje tveganj.

AVTOR: mag. FRANC DERGANC, 4.2.2024