|
|
|
|
|
Zaradi nepredvidenih tehničnih težav pri izvedbi vzdrževalnih del bodo eDavki, mobilna aplikacija eDavki in storitve G2G nedosegljivi predvidoma do ponedeljka, 8. 4. 2024, do 15:00. Uporabniki portala eCarina, lahko vstopate v portal neposredno s kvalificiranim digitalnim potrdilom tako, da v orodni vrstici brskalnika vpišete spletni naslov: https://ecarina.fu.gov.si/wps/portal/e-carina/Home Za nevšečnosti se opravičujemo.
|
Zaradi nepredvidenih tehničnih težav pri izvedbi vzdrževalnih del bodo eDavki, mobilna aplikacija eDavki in storitve G2G nedosegljivi predvidoma do ponedeljka, 8. 4. 2024, do 15:00. Uporabniki portala eCarina, lahko vstopate v portal neposredno s kvalificiranim digitalnim potrdilom tako, da v orodni vrstici brskalnika vpišete spletni naslov: https://ecarina.fu.gov.si/wps/portal/e-carina/Home Za nevšečnosti se opravičujemo.
|
Zaradi nepredvidenih tehničnih težav pri izvedbi vzdrževalnih del bodo eDavki, mobilna aplikacija eDavki in storitve G2G nedosegljivi predvidoma do ponedeljka, 8. 4. 2024, do 15:00. Uporabniki portala eCarina, lahko vstopate v portal neposredno s kvalificiranim digitalnim potrdilom tako, da v orodni vrstici brskalnika vpišete spletni naslov: https://ecarina.fu.gov.si/wps/portal/e-carina/Home Za nevšečnosti se opravičujemo.
|
Davčni organ je o predlaganem odlogu plačila davčnega dolga oziroma o tem, ali bo v posameznem primeru glede na okoliščine zadeve odlog plačila pogojeval s predložitvijo ustreznega instrumenta zavarovanja, upravičen odločiti po prostem preudarku, kar pomeni, da je upravičen izmed več možnih izbrati tisto odločitev, ki jo v okoliščinah konkretnega primera šteje za najprimernejšo glede na javno korist, ki jo pri odločanju zasleduje.
Za izdajo sklepa, s katerim se pred odločitvijo o predlaganem odlogu zavaruje kasnejše plačilo davčne obveznosti, namreč po sodni praksi zadostuje obstoj objektivnih okoliščin, ki utemeljujejo pričakovanje organa, da bo plačilo davčne obveznosti precej oteženo ali celo onemogočeno.
Ugovori, s katerimi tožnik po vsebini nasprotuje zahtevi po predložitvi ustreznega instrumenta zavarovanja ne morejo biti predmet odločanja v tem upravnem sporu, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločbe, s katero...
|
Letni dodatek, ki ga prejemajo uživalci slovenskih pokojnin ter temu dodatku primerljiv regres za letni dopust, ki ga prejema tožnik kot letni dodatek k svoji pokojnini iz Republike Avstrije, ne predstavljata pravic delavca iz sklenjenega delovnega razmerja v smislu 13. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, zato je davčni organ ravnal pravilno, ko je pri odmeri akontacije dohodnine upošteval celotno višino regresa.
Pri odmeri akontacije dohodnine je bila pravilno upoštevana tudi višina božičnice tožnika, ki predstavlja po svoji pravni naravi dodatek k tuji pokojnini (drugi odstavek 40. člena ZDoh-2), in je zato že po naravi stvari ni mogoče enačiti s prejemkom (v Republiki Sloveniji ali v tujini) zaposlenih delavcev v smislu 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Tudi božičnica namreč ne predstavlja dela plače tožnika oziroma pravice iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, pač pa prejemek iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega...
|
Zastaranje je bilo zadržano za čas teka postopka osebnega stečaja, zato upoštevajoč datum izdaje sklepa o izvršbi, ki je povzročil pretrganje zastaranja po določbi drugega odstavka 126. člena ZDavP-2, zastaranje terjanega dolga ne relativno ne absolutno do izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi ni nastopilo.
|
Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih med drugim določa, da mora vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati tudi pogoj v 11. točki 5. člena Uredbe, in sicer da ima lahko ob oddaji vloge na javni razpis do 50 EUR neporavnanih davčnih obveznosti do države. Nedavčnih obveznosti do države ali občine javni razpis in Uredba ne omenjata, zato upravni organ ni imel podlage, da termin davčnih obveznosti razširi tudi na neplačane nedavčne obveznosti.
|
Ker je namen določbe 160. člena ZDavP-2 enak kot namen določbe 102. člena ZIZ, torej dolžniku zagotoviti minimalne pogoje za življenje, sodišče zaključuje, da kolikor so akontacije dohodnine plačane iz naslova denarnih prejemkov, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, v primeru vračila le-teh tudi za te veljajo omejitve izvršbe, določene v tem predpisu.
|
Dohodek, ki ga na podlagi izdanih računov prejme gospodarska družba, ni mogoče šteti posamezniku, ki je pri njej zaposlen, tudi če je za to podjetje opravljal storitve.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|