|
|
|
|
|
V prvem tednu februarja so uslužbenci mobilnih oddelkov in inšpektorji Finančne uprave RS opravili 742 postopkov nadzora izvajanja Zakona o davčnem potrjevanju računov. Odkrili so 55 nepravilnosti.
Celotno sporočilo za javnost
|
- Vprašanje 113: Ali bodo davčne blagajne obvezne tudi za rimo-katoliško cerkev, na primer za nabirke, plačila za maše?
- Vprašanje 220: Ali so načini plačil, ki jih zavezanci uporabljajo pri spletnih prodajah, kot so plačila preko kot so Stripe, Klarna in Sofort banking, SmartPayCard , PayMill, Braintree, Paysafecard ter podobnih plačilnih sistemov oziroma vmesnikov, gotovinski ali negotovinski? Kdaj se izvajalec spletnih plačil šteje kot ponudnik plačilnih storitev?
- Vprašanje 305: Ali so davčne blagajne obvezne tudi za dajanje nepremičnin v najem, za katere morajo fizične osebe v mesecu januarju 2016 po ZDoh-2 vložiti napoved oziroma ali se obravnavajo enako kot sobodajalci?
- Vprašanje 306: Sobodajalci in davčne blagajne.
- Vprašanje 307: Ali se plačilo s plačilno ali kreditno kartico pri spletnih prodajah preko PayMill in Braintree za namene davčnega potrjevanja računov šteje kot plačilo z gotovino?
Davčno potrjevanje računov (1. izdaja)
|
Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine po t.i. »načelu obdavčitve po svetovnem dohodku«, kar pomeni, da so obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven Slovenije. Davčni zavezanci, ki dohodke iz tujine dosežejo pri tujih izplačevalcih, ki se praviloma ne štejejo za plačnika davka po slovenskih predpisih, so te dohodke dolžni napovedati sami pri davčnemu organu v napovedi za odmero akontacije dohodnine. Na podlagi zavezančeve napovedi davčni organ ugotovi akontacijo dohodnine od dohodka iz tujine.
Davčni zavezanec – rezident mora za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega razmerja ali pokojnino, vložiti pri davčnem organu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, in sicer v 15. dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnino. Taka napoved velja za celo davčno leto, razen kadar se dohodki zavezanca povečajo za več kot 10 odstotkov ali ko se za več kot 10 odstotkov spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodka iz delovnega razmerja ali pokojnine. Davčni zavezanec – rezident mora ponovno vložiti napoved v 15 dneh od dneva, ko je prejel spremenjeno višino rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja ali pokojnine ali ko se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja ali pokojnine, če ta sprememba znaša več kot 10 odstotkov.
Do 15. dne v mesecu za pretekli mesec pa je treba napovedati dohodke iz zaposlitve na podlagi delovnega razmerja ali pokojnine, ko gre za neredne dohodke, kot so npr. regres, božičnica, trinajsta plača in podobno.
Na podlagi vložene napovedi davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve. Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine na podlagi odločbe o odmeri akontacije dohodnine je davčni zavezanec...
|
K prijavi premoženja lahko davčni organ pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Za premoženje, ki ga fizična oseba v prijavi premoženja ne navede, se šteje, da je pridobljeno v obdobju od zadnje prijave premoženja, če fizična oseba ne dokaže drugače. Pri dokazovanju izvora premoženja oziroma denarja v časovnem pogledu zakon zavezanca ne omejuje. Cenitev iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 je mogoče uporabiti tako v primeru odmere dohodnine po 2. alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2, kot v primeru specialne določbe iz petega odstavka 68. člena ZDavP-2. Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela materialne resnice. Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova pa se zniža le, če zavezanec dokaže, da...
|
Prvostopenjski organ je pri pregledu obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ugotovil posebne okoliščine v zvezi s knjiženjem odhodkov, zaradi katerih obstaja dvom, ali predložene listine (opcijske pogodbe) kot podlaga za knjiženje in opravljena knjiženja izkazujejo resnično vsebino poslovnih dogodkov, pomembnih za obdavčenje. Zato je zahteval od tožnika, da izkaže ekonomski namen obravnavanih poslov in torej njihovo zatrjevano vsebino. S tem je bilo na tožniku breme, da za svoje trditve predloži dokaze. Ker tega ni uspel storiti, je prvostopenjski oran utemeljeno zaključil, da so bili obravnavani pravni posli (opcijske pogodbe) navidezni, ter na tej podlagi ugotovil ter naložil v plačilo (povečano oziroma ugotovljeno) davčno obveznost.
|
Besedilo 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 ne omogoča razlage, da sta kot pogoj za davčno oprostitev predpisana le lastništvo in dejansko bivanje ter da prijavljeno stalno prebivališče ni pogoj, temveč le eno od možnih sredstev dokazovanja dejanskega bivanja. Iz zakona nedvoumno izhaja, da so predpisani pogoji trije in da morajo biti izpolnjeni kumulativno.
|
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se poleg ZDoh-2 uporablja tudi ZDDPO-2, ki napotuje na uporabo računovodskih standardov. Uporaba SRS je torej obvezna in velja za vse gospodarske subjekte, tudi za tiste, ki opravljajo dejavnosti odvetništva. Določbe, na katere se sklicuje tožnica (OZ, ZodvT), urejajo razmerje med odvetnikom in stranko ter nimajo vpliva na izpolnjevanje davčnih obveznosti. Prihodki in odhodki se upoštevajo v skladu s temeljno računovodsko predpostavko strogega upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov, kar pomeni, da se poslovni dogodek pripozna takrat, ko se pojavi, in ne šele ob plačilu. Zato je odločitev organa, ki je povečal davčno osnovo iz naslova prihodkov od opravljenih storitev zastopanja strank v nezaključenih sodnih postopkih, pravilna in utemeljena v določbah 48. člena ZDoh-2, 12. člena ZDDPO-2 in...
|
Tožbeno stališče, da se v postopku po 68. členu ZDavP-2 dejansko stanje ugotavlja z verjetnostjo, ne drži. V tem postopku davčni organ ugotavlja verjetno davčno osnovo, ne ugotavlja pa s stopnjo verjetnosti pravno relevantnih dejstev, na katerih je ocena utemeljena. Ta se skladno dokazujejo z dokaznim standardom prepričanja, ki izključuje vsak razumen dvom. Verjetna izkazanost kot dokazni standard tudi ne zadošča, ko gre za dokazovanje nižje davčne osnove od ocenjene. Z oceno določena davčna osnova se namreč zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme je pri tem na davčnem zavezancu. Neutemeljen je ugovor, da so bili bančni podatki pridobljeni na nezakonit in neustaven način. Ustava zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic ter varstvo osebnih podatkov, vendar pa so posegi organov v te ustavne pravice dopustni, če imajo zakonsko podlago in če so v skladu z načelom sorazmernosti. Ustavno...
|
Odgovor na tožbo v upravnem sporu zakonsko ni urejen enako kot v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1 neobrazloženost odgovora na tožbo nima enakih posledic kot v pravdi, zlasti ne posledice, da bi se dejstva, ki so navedena v tožbi, štela za priznana. Odločitev davčnega organa, da stroškov po določenih računih ne prizna, je utemeljena v določbah 12. člena ZDDPO-2 in SRS 21. Iz listin, na podlagi katerih so bili evidentirani, bi morala biti razvidna obseg in vsebina poslovnega dogodka, torej katere storitve so bile opravljene, koliko časa je bilo za to porabljenega in kdo je storitve opravil. Uporaba računovodskih standardov je predpisana z ZGD-1 (glej 54. člen) in torej ne glede na določbe ZOdvT velja tudi za tožnika. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zapisniško ugotovljene nepravilnosti pri pripoznavanju prihodkov, za odločitev niso pomembni. Davčni organ je v korist stranke v dvomu upošteval prihodke, kot izhajajo iz...
|
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve zakona. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
|
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Zato tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost oziroma neustavnost odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v postopku izvršbe ni mogla uspeti in iz istega razloga s takšnimi ugovori tudi ne more uspeti v postopku s tožbo. Pač pa bo tožnica, če bo dosegla odpravo odmerne odločbe, ki je izvršilni naslov, lahko dosegla tudi ustavitev izvršbe oziroma odpravo vseh njenih posledic, vključno z vračilom plačanega zneska.
|
Ustavitev davčne izvršbe ureja 155. člen ZDavP-2, ki predvideva, da so po tem, ko je že bil izdan sklep o davčni izvršbi, nastopile okoliščine, zaradi katerih je v nadaljevanju treba davčno izvršbo ustaviti. Tožnik razlogov za ustavitev davčne izvršbe ne izkaže. Če pa se ni strinjal s samim sklepom o izvršbi, pa bi moral podati pritožbo zoper navedeni sklep. Institut ustavitve davčne izvršbe namreč ni namenjen temu, da bi se pravna sredstva podvajala, enkrat na podlagi samega sklepa o davčni izvršbi, drugič pa z vložitvijo samostojnega predloga za ustavitev davčne izvršbe.
|
|
Dodano vprašanje:
Vprašanje 304: Po 2. januarju 2016 smo izdajali gotovinske račune iz elektronske naprave, ki ni omogočala davčnega potrjevanja računov. Ali in kako moramo takšne račune naknadno potrditi?
|
Dodana vprašanja:
- Vprašanje 9: Kako se po določbah mednarodnih pogodb obravnavajo nagrade nastopajočih športnikov – rezidentov Slovenije za dosežke na tekmovanjih v tujini?
- Vprašanje 10: Kako se po davčni zakonodaji v Sloveniji obravnavajo nagrade nastopajočih športnikov – rezidentov Slovenije za dosežke na tekmovanjih v tujini?
- Vprašanje 11: Kako se odpravlja dvojna obdavčitev nagrad nastopajočih športnikov – rezidentov Slovenije za dosežke na tekmovanjih v tujini?
Umetniki in športniki (3. izdaja)
Arhiv sprememb
|
Obveščamo vas, da se za obresti in dividende, ki bodo dosežene v letu 2016, ne vlaga več trimesečnih napovedi.
Dosežene obresti in dividende v letu 2016 je potrebno napovedati pri davčnem organu v letu 2017, najkasneje do 28. februarja 2017, na napovedi:
Napoved za odmero dohodnine od dividend za leto
Napoved za odmero dohodnine od obresti za leto
|
V okviru finančne preiskave je bilo ugotovljeno, da je imel davčni zavezanec v letih od 2008 do 2014 na dveh transakcijskih računih evidentirane izredno visoke bremenitve, da je pridobil delež v gospodarski družbi, da je povezanim družbam in fizičnim osebam nakazoval posojila ter izvedel gotovinske pologe na eno izmed svojih družb v skupini.
Davčni zavezanec je v inšpiciranem obdobju povečal svoje premoženje predvsem na račun zmanjšanja začetnih obveznosti iz posojilnih razmerij, razpolagal pa je tudi s precejšnjimi denarnimi sredstvi. Obravnavana fizična oseba je ugotovljen razkorak skušala pojasniti oz. znižati s sklicevanjem na gotovinske prihranke iz preteklosti, ki naj bi izhajali iz denacionalizacijskega upravičenja staršev, ter da je denarna sredstva v svojo družbo vlagal le kot sredstva svojega poslovnega partnerja iz tujine. Dejanski obstoj zatrjevanih prihrankov na prvi dan inšpiciranega obdobja ni bil z ničemer jasno in nedvoumno izkazan niti dokazan, ravno tako ne razmerje in denarni tok s poslovnim partnerjem.
Po opravljeni analizi finančnih transakcij davčnega zavezanca, ki jo je davčni organ izvedel s pomočjo ene izmed metod posrednega izračunavanja nenapovedanih dohodkov, je bila v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljena precejšnja razlika med vrednostjo premoženja, sredstvi oz. porabo sredstev za privatne namene in dohodki davčnega zavezanca, ki jih je ta v postopku uspel pojasniti. Razlika je bila ugotovljena v višini 1.430.403,00 EUR. Davčnemu zavezancu je bila odmerjena davčna obveznost po stopnji 70% v višini 1.001.283,00 EUR.
|