Dodana vprašanja:
Vprašanje 247: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah blaga in storitev, ki jih opravijo zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV (mali davčni zavezanci za DDV)?
Vprašanje 248: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost?
Vprašanje 249: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)?
Vprašanje 250: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost)?
Vprašanje 251: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah - izvozu v tretje države in dobavah v EU, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV?
Vprašanje 252: Potrjevanje avansnega računa in končnega računa za opravljeno dobavo
Vprašanje 253: Račune izdajam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu (opravljam prodajo od vrat do vrat). V nepremičnem poslovnem prostoru imam urejen dostop do interneta, zato račune, ki jih izdam v nepremičnem poslovnem prostoru, davčno potrjujem neposredno ob izdaji. Na terenu ne izdajam davčno potrjenih računov, ker mi mobilna blagajna ne omogoča vzpostavitve internetne povezave preko mobilnega omrežja. Te račune pošiljam v potrjevanje naknadno, ko se vrnem v nepremični poslovni prostor (najkasneje v roku dveh delovnih dni). Ali je takšen postopek potrjevanja računov pravilen oziroma ali lahko izdajam račune na...
|
2. januar 2016, ko bo obvezno uporabljati davčne blagajne, se nezadržno bliža. V naslednjih sedmih delovnih dneh bo moralo skoraj 90 % zavezancev pridobiti vse potrebno za uporabo davčne blagajne. Po predvidevanjih naj bi davčne blagajne uporabljalo okrog 70.000 zavezancev, trenutno pa jih uporablja le 7.000. Nekoliko višji je odstotek tistih, ki so si že pridobili namensko digitalno potrdilo, ki je nujno za delovanje davčne blagajne. Takšnih zavezancev je 26.000 ali dobra tretjina.
Celotno sporočilo za javnost
|
Dopolnjena vprašanja:
Vprašanje 83: Ali mora zavezanec davčno potrditi tudi račun, ki je izdan za plačilo na transakcijski račun
Vprašanje 138: Če je predmet prijave poslovnega prostora mobilna davčna blagajna, kaj je oznaka poslovnega prostora v strukturi številke računa?
Vprašanje 150: Zaprosilo za dodatno pojasnilo glede množičnih računov za oskrbo s pitno vodo, za katere je po ZDavPR določena izjema.
Dodana vprašanja:
Vprašanje 226: Zavezanci, ki poslujejo negotovinsko in nimajo nikoli plačila z gotovino, se jim zgodi, da pa je en račun delno plačan z gotovino. Kako potrdijo ta račun, ki je bil izdan iz navadnega worda, ker so mislili, da bo negotovinsko poravnan. Ne smejo ga stornirat in izdat iz VKR. Ali si morajo za take primere nabavit davčno blagajno?
Vprašanje 227: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajanje računov uporabljam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu? Kako moram registrirati poslovni prostor?
Vprašanje 228: Elektronsko napravo (mobilno blagajno) za izdajo računov za koncerte, predstave, vadbe,… uporabljam na različnih nepremičnih lokacijah. Kako se določi poslovni prostor?
Vprašanje 229: Pri predprodaji vstopnic ali vadnin so računi izdani in kupci plačajo račune na sedežu društva. Ali lahko določimo le premični poslovni prostor in račune za vstopnice in vadnino izdajamo pod oznako premičnega poslovnega prostora tudi na sedežu društva?
Vprašanje 230: Gostinec opravlja gostinsko dejavnost v nepremičnem objektu, dvakrat letno opravlja gostinsko dejavnost na sejmu. Sejem traja v obeh primerih po le nekaj dni. Za izdajo računov uporablja več mobilnih naprav, ki jih najame le za čas sejma. Kaj določiti v internem aktu?
Vprašanje 231: Za primer, če bi prišlo do okvare elektronske naprave, v naprej razmišljamo, da bi začasno...
|
Finančna uprava RS je v finančni preiskavi obravnavala slovensko družbo, ki je uvažala mazalna olja in topila in jih prodajala kupcem na področju EU. Družba je poslovala v razvejani strukturi (deloma tudi lastniško) povezanih družb, preko katerih so potekale nabave in prodaje z namenom, da se izgubi sled za končnim prevzemnikom blaga. Tako dejanski pridobitelj blaga ne bi obračunal DDV in okoljske dajatve, blago pa bi se prodalo po nižji, konkurenčnejši ceni na črnem trgu Evropske unije. Ugotovljene davčne obveznosti kot posledica finančne preiskave so v višini 1.338.688 EUR. Družbi je bila odvzeta identifikacija za namene DDV ter podani predlogi kazenskih ovadb.
Ugotovitve Finančne uprave so pokazale, da je slovenska družba, ki je v 100 % lastništvu poljske družbe v davčnem obdobju 5 mesecev (od oktobra 2014 do februarja 2015) na podlagi neverodostojnih listin prikazovala dobavo mazalnih olj in topil v druge države članice Evropske unije. Družba je poslovala v razvejani strukturi (deloma tudi lastniško) povezanih družb, preko katerih so potekale nabave in prodaje z namenom, da se izgubi sled za končnim prevzemnikom blaga. Pri dobavi blaga je zavezanec za davek uveljavljal oprostitev pri obračunavanju DDV v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZDDV-1, vendar pa davčnemu organu ni dokazal, da je blago zapustilo ozemlje Republike Slovenije. Zaradi zlorabe identifikacije za namene DDV, ki je drugim davčnim zavezancem v Evropski uniji neupravičeno omogočal odbitek DDV, je Finančna uprava, v skladu z drugim odstavkom 80. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1, izdala odločbo o prenehanju identifikacije za namene DDV. Podani so bili tudi predlogi kazenskih ovadb za družbo, odgovorno osebo in lastnika zaradi suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1.
Obračunan je bil DDV v znesku 928.558,72 EUR, ter dodatno ugotovljene davčne obveznosti iz...
|
|
|
V finančni preiskavi je bila ugotovljeno, da je bila prodaja deleža izvedena navidezno, izplačila pa so imela značaj prikritega izplačila dobička, ki ga zavezanec za davek ni napovedal in zanj niso bile obračunane dajatve. Finančna uprava RS je v tem postopku odmerila davčno obveznost v znesku 1.028.656,15 EUR.
Zavezanec za davek – fizična oseba je na podlagi notarskega zapisa leta 2007 odsvojil večinski delež v pravni osebi, ki jo poimenujemo družba A d.o.o.. Delež je pridobila pravna oseba, ki jo poimenujemo družba B d.o.o. po ceni 20.000.000,00 EUR. Kupnina za pridobljeni delež je bila nakazana v letu 2009 v znesku 1.700.000 EUR zavezancu za davek – fizični osebi. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila prodaja deleža izvedena navidezno, izplačila pa so imela značaj prikritega izplačila dobička, ki ga zavezanec za davek ni napovedal in zanj niso bile obračunane dajatve.
V postopku nadzora se je za izračun davčne osnove za davek po 68. a členu ZDavP-2 uporabila indirektna metoda denarnega toka. S to metodo se je na eni strani ugotavljal prejeti denar (torej obdavčljivi dohodki in dohodki, od katerih se davek ne plača) in na drugi strani izdani denar (trošenje) za zavezanca za davek – fizične osebe za obdobje 1. 1. 2004 - 31. 12. 2013. Davčna osnova je razlika med vsoto prejema denarja in vsoto izdaje denarja. Finančna uprava RS je na tej osnovi odmerila davčno obveznost v znesku 1.028.656,15 EUR.
|
Spoštovani,
obveščam vas, da je do tega trenutka na Finančni upravi RS potrjenih že milijon računov ponudnikov blaga ali storitve, ki že uporabljajo davčne blagajne. Zgolj danes do 17:00 jih je potrjenih že 356.677 računov. Davčne blagajne je mogoče uporabljati od 1. 12. 2015, njihova uporaba pa bo obvezna od 2. 1. 2016 dalje.
Na tem mestu ponovno pozivamo vse bodoče uporabnike davčnih blagajn, da jih v praksi preizkusijo že decembra, ki je neke vrste prehodno ali poskusno obdobje in ne šele takrat, ko bo njihova uporaba že obvezna. Do danes je 17.650 različnih zavezancev prevzelo 21.855 namenskih digitalnih potrdil, ki so nujno potrebna za delovanje davčne blagajne. Davčne blagajne trenutno uporablja 2.082 različnih zavezancev.
Več informacij o tem, kaj je treba urediti za namen izdajanja računov iz davčnih blagajn, je objavljeno na spletni strani FURS.
|
Finančna uprava RS je s strani mobilnega oddelka Finančnega urada Celje v okviru poostrenega nadzora na področju boja prosti sivi ekonomiji ter preprečevanja dela na črno 7. 12. 2015 v popoldanskem času na območju Celja z okolico obravnavala dva gostinska lokala, ki svoje dejavnosti nista imela prijavljene. V lokalu sta stregli brezposelni osebi ter pri tem izdajali račune iz Vezane knjige računov (VKR), ki predhodno ni bila overjena pri Finančni upravi.
Lastnica podjetja je prej delujoče podjetje, ki se je ukvarjalo z gostinsko dejavnostjo na dveh različnih lokacijah, izbrisala iz poslovnega registra oz. uradno prenehala z dejavnostjo, vendar pa je v praksi nadaljevala s poslovanjem na obeh lokacijah. V obeh gostinskih lokalih sta večjemu številu gostom stregli natakarici, ki sta imeli v času nadzora status brezposelne osebe. Za prodano pijačo sta natakarici izdajali račune na obrazcih VKR, ki predhodno niso bili evidentirani pri Finančni upravi RS in so bili last in overjeni z žigom podjetja, ki je bilo 4. 12. 2015 izbrisano iz poslovnega registra.
Lokala sta na zahtevo Finančne uprave RS takoj prenehala s poslovanjem in sta bila zaprta. Zoper vse osebe je Finančna uprava RS že uvedla ustrezne prekrškovne in druge postopke. Podatki v zvezi z obravnavanima brezposelnima oseba se posredujejo v pristojno obravnavo Zavodu za zaposlovanje RS.
|
Finančna uprava RS je 9. 11. 2015 in 2. 12. 2015 na območju Finančnega urada Kranj, na podlagi določb 21. in 37. člena Zakona o finančni upravi, izvedla ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, zapečatila poslovne prostore, v katerih sta zavezanca opravljala dejavnost, ter zasegla računalniško registrsko blagajno. Davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost hotelirstva, je v nekaj dneh odpravil vse nepravilnosti, izkazal neprijavljene prihodke in poravnal del davčnega dolga.
Pri zavezancu (hotelirju) je bil opravljen davčni inšpekcijski nadzor, v katerem so bile ugotovljene številne kršitve zakonodaje. Ugotovljeno je bilo, da zavezanec za davek ni izdajal računov in zato ni izkazoval vseh prihodkov. Kljub pozivanju Finančnega urada Kranj, daljše časovno obdobje ni predlagal obračunov za izplačilo dohodkov iz zaposlitve.
Ker zavezanec večkratnim pozivom finančne uprave ni sledil, je finančna uprava izrekla prepoved opravljanja dejavnosti, zapečatila poslovni prostor in zasegla računalniško registrsko blagajno.
Finančna uprava RS uporablja navedena pooblastila, ki imajo naravo prisilnega ukrepa, pri davčnih zavezancih, kjer z običajnimi postopki nadzora ni mogoče doseči odprave nepravilnosti oziroma preprečiti nadaljevanja nezakonitega poslovanja.
V navedenem primeru se je izkazalo, da je bil prisilni ukrep učinkovit, saj je vplival na odločitev zavezanca, da je nemudoma predložil vse predpisane obračune, v obračunih za leto 2015 pa je izkazal za 85 % višje prihodke, kot posledica dejstva, da računov ni izdajal. Takoj je poplačal tudi del davčnega dolga, za preostali dolg pa je uveden postopek izvršbe.
Pri zavezancu s frizersko dejavnostjo je bilo ugotovljeno, da že daljše obdobje posluje brez transakcijskega računa, ne izdaja računov za plačane storitve in ne plačuje prispevkov za socialno varnost, dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Davčni dolg je narasel že...
|
2. januarja 2016 bomo v Sloveniji na podlagi Zakona o davčnem potrjevanju računov uvedli davčne blagajne. Gre za postopek davčnega potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju. Po 2. januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne, zavezanci pa se bodo lahko neobvezno vključili v sistem davčnega potrjevanja računov že 1. decembra 2015.
Finančna uprava RS bo do konca leta nekajkrat pripravila brezplačno izobraževanje o davčnih blagajnah za zavezance. Predstavljene bodo naslednje teme: - splošno o Zakonu o davčnem potrjevanju računov, - zavezanci za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov, - postopki davčnega potrjevanja računov.
Izobraževanje bo potekalo v naslednjih terminih:trenutno ni razpisanih novih terminovZasedeni termini:Ljubljana, torek, 8. 9. 2015, Generalni finančni urad, Šmartinska c. 55, predavalnica v pritličju;Maribor, sreda, 16. 9. 2015, Finančni urad Maribor, Titova c. 10, predavalnica v 5. nadstropju;Ljubljana, torek, 22. 9. 2015, Generalni finančni urad, Šmartinska c. 55, predavalnica v pritličju;Ljubljana, torek, 29. 9. 2015, Generalni finančni urad, Šmartinska c. 55, predavalnica v pritličju;Maribor, torek, 6. 10. 2015, Finančni urad Maribor, Titova c. 10, predavalnica v 5. nadstropju;Ljubljana, sreda, 14. 10. 2015, Kolosej (BTC Ljubljana), Šmartinska c. 152, dvorana 6;Ljubljana, torek, 3. 11. 2015, Kolosej (BTC Ljubljana), Šmartinska c. 152, dvorana 6;Maribor, sreda, 4. 11. 2015, Finančni urad Maribor, Titova c. 10, predavalnica v 5. nadstropju;Ljubljana, sreda, 25. 11. 2015, Kolosej (BTC Ljubljana), Šmartinska c. 152, dvorana 6;Ljubljana, sreda, 9. 12. 2015, Kolosej (BTC Ljubljana), Šmartinska c. 152, dvorana 6.Veliko informacij o davčnih blagajnah je na voljo na spletni strani Finančne uprave RS, kjer so objavljeni odgovori na najpogostejša vprašanja o davčnem potrjevanju računov in zloženka o davčnih blagajnah.
|
Dopolnjena vprašanja:
Vprašanje 140: Ali se plačevanje prek Monete obravnava kot plačilo z gotovino?
Vprašanje 147: Uporaba davčnih blagajn pri plačevanju članarin, zamudnin in drugih plačil za storitve splošnih knjižnic
Vprašanje 183: Uporaba davčnih blagajn pri plačevanju članarin, zamudnin in drugih plačil za storitve splošnih knjižnic
Dodana vprašanja:
Vprašanje 219: Kdaj se občinska blagajna šteje za ponudnika plačilnih storitev?
Vprašanje 220: Ali so načini plačil, ki jih zavezanci uporabljajo pri spletnih prodajah, kot so plačila preko kot so Stripe, Klarna in Sofort banking, SmartPayCard , PayMill, Braintree, Paysafecard ter podobnih plačilnih sistemov oziroma vmesnikov, gotovinski ali negotovinski? Kdaj se izvajalec spletnih plačil šteje kot ponudnik plačilnih storitev?
Vprašanje 221: Ali je plačilo računov, ki jih kupec plača z UPN pri veletrgovcu, gotovinsko ali negotovinsko plačilo? velja enaka razlaga in uporaba ZDavPR kot za ostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji?
Vprašanje 222: Pri prodaji blaga po pošti zavezanec priloži račun z UPN nalogom. Ob dostavi paketa kupec poštarju plača gotovino, kartico, čekom oziroma plača na način, ki za namene ZDavPR šteje kot gotovina. Pošta Slovenije kupnino, ki jo je prevzel poštar od kupca, nakaže na TRR dobavitelja. Ali se šteje, da je račun plačan preko UPN, torej negotovinsko?
Vprašanje 223: Ali je treba davčno potrditi račun, ki ga kupec plača z interno kartico, ki služi le evidentiranju števila obrokov, plačilo računa pa je predmet kompenzacije?
Vprašanje 224: Ali je treba za naročnino na časopis oziroma periodični tisk izdati račun ali je za tako naročnino možna izjema od obveznosti izdajanja računov po DDV zakonodaji?
Vprašanje 225: Ali je športno...
|
I. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi člena 90(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
|
I. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 2(1) in 4 (1) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS).II. Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
|
SEMINAR: Poslovati na trgu kot samostojni podjetnik posameznik – »NORMIRANEC« oz. kot fizična oseba, ki izvaja dejvnost in želi plačevati dohodnino v PAVŠALU
CILJ SEMINARJA: Pridobiti osnovne informacije o SPP-NORMIRANCU s ciljem otimalnega plčevanja javnih dajatev z vidika posameznika.
|
Seminar: DDPO 2014
GRADIVO.
|
SEMINAR: Izplačila osebam odvisnem in neodvisnem razmerju ter javne dajatve pri podjetjih
CILJ: Opozoriti na ključna tveganja z vidika teorije in prakse pri sklepanju posameznih pogodb za delo v podjetjih.
|
SEMINAR: Branje in analiza bilanc za zaposlene v podjetjih
ZA KOGA JE SEMINAR PRIMEREN? Za zaposlene v podjetjih, ki odločajo o odloženih plačilih, o najetju posojil itd.
|
SEMINAR: E računi pri poslovanju podjetij
ZA KOGA?: Za zaposlene v podjetjih
NAROČILO: info@taxin.si, T: 07 33 80 290
|
Seminar za podjetja:
GOTOVINSKO POSLOVANJE OD A DO Ž - za zaposlene v podjetjih.
|
1. Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi člena 11 Direktive Sveta o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (Direktiva Sveta 90/434/EGS). 2. Postopek v zadevi se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
|