Drugostopenjski organ je pritožbi zoper izpodbijano odločbo delno ugodil ter odločbo odpravil in v odpravljenem delu zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V tem delu odločitve še ni, zato tožnica pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe, ne glede na razloge, iz katerih je bila odločba odpravljena, ne izkazuje. Čim pa ni pravnega interesa za tožbo, mora sodišče tožbo zavreči.V preostalem delu izpodbijane odločbe gre le še za DDV po računih, izdanih tožniku s strani povezane osebe. Prvostopenjski organ je v postopku nadzora te račune obravnaval ter ugotovil, da so fiktivni, oziroma da gre za račune, po katerih gradbene storitve niso bile opravljene oziroma nabavljeno blago in material ni bil dobavljen. Zato je utemeljeno zaključil, da tožnica ni upravičena do odbitka vstopnega DDV po določbah 62. in 63. člena ZDDV-1.
|
Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku roka za pripombe. Prvostopenjski organ jih je prejel, ko je bila odločba že izdana, zato ni bilo ne podlage in tudi ne možnosti, da bi jih upošteval pri odločitvi. Izpodbijani odločbi zato ni mogoče očitati, da je neobrazložena. Iz spisov tudi povsem jasno izhaja, da je imel tožnik možnost, da se udeležuje postopka in da se izjavi o ugotovitvah, na katerih sloni odločitev. S sklepom za predložitev dokumentacije je bil celo izrecno pozvan, da predloži dokaze o tem, da je davčna osnova, ki jo je ugotovil davčni organ, nižja. Vabljen je bil tudi na sklepni pogovor, na katerega se ni odzval. Ugotovitvam davčnih organov je prvič ugovarjal v pripombah na zapisnik in nato ponovno v pritožbi. Ker pa so bile pripombe prepozne, v prvostopenjski odločbi utemeljeno niso bile upoštevane. To obenem pomeni, da so bili pritožbeni ugovori glede dejanskega stanja, vključno s tistimi, ki jih vsebujejo pripombe, za drugostopenjski...
|
Prvostopenjski organ je ugotovil, da je tožnica poleg ali namesto medicinsko tehničnih pripomočkov, ki so bili navedeni v naročilnici in so bili cenejši od cenovnega standarda, na podlagi naročilnice izdajala še drugo blago, ki ni uvrščeno med pripomočke, ki jih zavarovanci lahko prejmejo na naročilnico in niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Plačilo za tako izdano blago, ki bi sicer moralo biti izvedeno s strani fizične osebe – zavarovanca, je nato pokrila s plačilom po naročilnici s strani zdravstvenih zavarovalnic. Tožnica računov za blago, izdano na naročilnice - napotnice ni izdajala in jih zato v postopku tudi ni predložila. S tem pa ni izpolnila obveznosti, ki je predpisana v 70. členu ZDavP-1 oziroma v 39. členu ZDavP-2. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko je, skladno s tretjim odstavkom 68. člena ZdavP-2, na podlagi uradnih podatkov in podatkov, zbranih v ugotovitvenem postopku, določil verjetno davčno osnovo. Fizične osebe...
|
Po določbah ZDoh-2 se za zaposlitev in s tem za odvisno pogodbeno razmerje šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev direktorjev. Dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. To z ozirom na kogentno naravo navedenih zakonskih določb velja absolutno, ne glede na siceršnjo vsebino pogodbenih razmerij. Dohodek iz delovnega razmerja vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Tožnica dejanskim ugotovitvam davčnih organov glede plačevanja goriva s strani poslovodje s plačilnima karticama tožnice ter vodenja evidenc v tej zvezi ne ugovarja. Prav tako ne ugovarja dejanskim ugotovitvam, ki se nanašajo na posojila oziroma njihovo obrestovanje. Zato se oboje utemeljeno upošteva kot prejeta ugodnost in s tem boniteta, ki se všteva v bruto znesek osebnega prejemka. Že pritožbeni organ tudi pravilno pojasni, da v zakonu...
|
Določilo 2. točke prvega odstavka 19. člena ZDO o oprostitvi davka je mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. V tem primeru pa tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga nesporno sam ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, sicer v solasti tožnika, kar pa na odmero davka tožniku ne vpliva.
|
V obravnavanem primeru ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1. Tožnik sicer v tožbi zatrjuje, da mu je bilo v postopku odmere davka po 68.a členu ZDavP-2 poseženo v človekove pravice in svoboščine iz Ustave in EKČP. Navaja tudi, zakaj in v katerem obsegu nima zagotovljenega (ustreznega) sodnega varstva. Vendar obenem pove tudi, da je inšpekcijski postopek v fazi izdaje zapisnika in da mu šele bo izdana odmerna odločba. Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora torej še ni končan. Prav tako še niti ni znano, ali bo tožniku davek po 68.a členu ZDavP-2 sploh odmerjen. Če in ko bo davek odmerjen, ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu zoper odmerno odločbo. V zvezi z obširnimi tožbenimi izvajanji o kršitvah človekovih pravic in o neustavnosti zakonske ureditve sodišče dodaja, da so vse to ugovori, ki se presojajo pri odločanju o zakonitosti odmerne odločbe, in da torej presoje teh tožbenih ugovorov ne zagotavlja le odločanje...
|
Po devetem odstavku 115. člena ZDoh-2 se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca štejejo tudi njegovi starši oziroma posvojitelji, če nimajo lastnih dohodkov oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali pa so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev. Za uveljavljanje posebne olajšave morata biti izpolnjena oba pogoja. Najprej je treba ugotoviti, ali so dohodki starša nižji od 2.436,92 EUR letno, šele nato se ugotavlja drugi pogoj, to je, ali živi z zavezancem oziroma v institucionalnem varstvu in zavezanec zanj plačuje oskrbo. Če zavezanec informativnemu izračunu dohodnine ugovarja, vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine. V tem primeru davčni organ nato izda odločbo o odmeri dohodnine. V konkretnem...
|
V zadevi je sporno, ali je tožnica kot primarna banka ravnala pravilno in zakonito, ko sklepa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva ni realizirala, in posledično, ali zaradi opustitve omenjenega ravnanja sama nosi breme neizterjanega zneska. Po mnenju sodišča pogoj iz drugega odstavka 94. člena ZDavP-2, ki bi tožnici dovoljeval neizvršitev spornega sklepa, ni izpolnjen. Prednostni vrstni red se varuje, kadar se izterjujejo obveznosti na podlagi ZIZ. Za izterjavo davčnih obveznosti pa velja specialna določba 94. člena ZDavP-2 in ne ZIZ. Evidenca o zagotavljanju prednostnega vrstnega reda po ZIZ, ki jo ima tožnica sama, ne ustreza pojmu ustreznega registra iz 94. člena ZDavP-2, ki mora biti javen, da lahko sploh služi svojemu namenu. Tožnica ni upoštevala, da gre na eni strani za sodno odločbo, ki se izterjuje na podlagi ZIZ, na drugi strani pa za upravno odločbo, ki se izvršuje na podlagi ZDavP-2 za davčne obveznosti, za katere je podlaga za absolutno...
|
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi je bil izdan v skladu z določbami ZDavP-2. Sodišče ni našlo kršitev temeljnih načel upravnega oziroma davčnega prava, na katere se sklicuje tožnik. V konkretnem primeru je tožnik, ki je pravna oseba, za potrebe davčnega postopka najel strokovno pomoč. Prav tako so mu bile na spletnih straneh toženke dostopne informacije o možnosti vloge za odlog plačila davčnega dolga. Da tega ni izkoristil, ni mogoče pripisati davčnemu organu kot kršitev 7. člena ZUP.
|
|
|
|
|
|
|
Za davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je
bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo
prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva.
Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na...
|
Odločanje o obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju ne ustvarja učinkov izvršilnega naslova, zato ne more predstavljati podlage za naložitev obveznosti tretji osebi, naj poplača tuj davčni dolg, če tretja oseba ne soglaša s tem, da vstopa v davčni postopek kot dolžnica davčnega dolžnika.
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
|
Pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 se ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava, ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno.
|
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti.Po presoji Vrhovnega sodišča so pristojnosti davčnega organa za zasledovanje enakomerne obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasledovanje javnega interesa po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov primerne in ne posegajo nesorazmerno v položaj in pravice davčnih zavezancev. S tem je zagotovljeno sorazmerje (a fair balance) med javnim in zasebnim interesom.Načelo sorazmernosti ureja uporabo ter izbiro ukrepov in pooblastil, ki jih ima davčni organ na voljo. Ta izbira mora iti v prid davčnemu zavezancu z izbiro zanj ugodnejšega ukrepa, ne nanaša pa se načelo na samo presojo dokazov in podajo dokazne ocene.Pri 39. členu ZDavP-2...
|
Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. 5. 2016 in imajo doplačilo dohodnine, želimo obvestiti, da se rok za plačilo izteče 1. 8. 2016. Sicer pa je omenjeni datum natisnjen na plačilnem nalogu, ki je sestavni del informativnega izračuna dohodnine. Zavezanci, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, rok se je iztekel 30. 6. 2016, jim zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev.
Ob tem bi radi spomnili na pravico, da se odmerjeni davek lahko poravna v več obrokih. Najenostavnejši in najhitrejši način je plačilo na tri obroke. V primeru vložitve obrazca ni treba predložiti nobenih dokazil o dohodkih, prihrankih in premoženju zavezanca in njegovih družinskih članov. Roka za vložitev obrazca ni. Priporočamo pa, da ga zavezanec vloži čim hitreje. Najbolje je takoj, ko zavezanec prejme plačilni nalog, ki ga ne more plačati v enkratnem znesku.
Osnovne informacije v zvezi z obročnim plačilom so objavljene v spletni brošuri "Davki na 1, 2, 3". Podrobnejše informacije pa so objavljene na spletni povezavi Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka.
29. 7. 2016 bodo še zadnji zavezanci, ki so upravičeni do vračila dohodnine, prejeli nakazana sredstva na svoj TRR.
|