Na FURS smo pred nekaj meseci prejeli informacije, da se v enem izmed gostinskih lokalov, znanem po zbiranju navijačev, v času tekem ne izdajajo računi, da zaposlujejo na črno ter prodajajo cigarete brez znamkic in ponaredke alkoholnih pijač. Odločili smo se, da informacije o morebitnih kršitvah preverimo v samem lokalu in to med eno izmed tekem. Da bi bil nadzor kar najbolj uspešen in učinkovit smo se pri izvajanju pooblastila po 16. členu Zakona o finančni upravi (ZFU) odločili za prikrito obliko nadzora. Zaradi izredno visokega varnostnega tveganja je pri nadzoru sodelovala Policija.Dva uslužbenca FURS sta ob 18.00 uri vstopila v lokal, vendar se nista identificirala, ker bi sicer lahko ogrozila namen nadzora v lokalu. S posebno mobilno aplikacijo za nadzor davčnih blagajn na svojem mobilnem telefonu sta 45 minut prikrito spremljala promet ter izdajanje in potrjevanje računov v lokalu. Pozorna sta bila tudi na to, kdo od natakarjev je izdajal račune in preko aplikacije preverjala, ali so zaposleni na črno. Da se uslužbenca ne bi razkrila, sta po 45 minutah zapustila lokal, nadomestila pa sta ju druga dva uslužbenca FURS, ki sta v lokalu na isti način spremljala dogajanje. Ostale uradne osebe FURS so v bližini spremljale dogajanja na stojnicah (za kar smo prav tako prejeli informacijo, da se prodaja pijača na črno) in tudi izvajale prikrite nakupe po 40. čl. ZFU. V gostinskem lokalu se je v tem času nadzora nahajalo okoli 50 gostov, pred lokalom na pločniku in na cestišču pa med 150-200 ljudi. Z uporabo mobilne aplikacije nadzora blagajn in z opazovanjem je bilo ugotovljeno, da se za prodano pijačo in hitro prehrano v celoti niso izdajali računi, izdanih je bilo le nekaj računov naključnim gostom. Uradne osebe so tudi opravile prikriti nakup v skladu s 40. členom ZFU in za naročeno hrano in pijačo niso prejele računa. Ob 20.45 so uradne osebe FURS skupaj s Policijo vstopile v lokal, se predstavile in začele z nadzorom blagajniškega poslovanja, dela in...
|
Na podlagi Zakona o vajeništvu (ZVaj) smo uvedli dve novi vrsti dohodka, in sicer 1021 in 1022, ki veljata za dohodke izplačane od 3. 12. 2017, dalje. Oddaja obrazca REK-1a z novima vrstama dohodkoma, bo v produkcijskem okolju eDavkov možna predvidoma od 8.12.2017, dalje.
Šifra dohodka: 1021 VAJENIŠKA NAGRADA
Šifra dohodka: 1022 Prispevek PIZ po 1. alineji 3. odstavka 20. čl. ZPIZ-2 (vajeništvo in obvezna praksa)
Kontirani obrazci so objavljeni na beta eDavkih (pod Aktualno).
Novi vrsti dohodka sta na voljo za testiranje na portalu Beta eDavki. Pripominjamo, da je shema REK obrazca dokončna, bomo pa dodali posamezne kontrole, ki jih bomo tudi objavili na Beta eDavkih.
Podrobno pojasnilo v zvezi z dohodki vajencev in uvedbo 2 novih vrst dohodka je objavljeno na spletnih straneh FURS v točki 3.5 in 4.1.
|
|
|
|
|
|
Uslužbenci Mobilnega oddelka Finančnega urada Ljubljana so 1. decembra v zgodnjih jutranjih urah opravljali finančni nadzor na avtocesti A1 med Celjem in Ljubljano. Ob 2. uri zjutraj so iz prometa izločili tovorno vozilo ukrajinskih registrskih oznak, ki je prevažalo blago iz Ukrajine v Italijo. Na tovornem delu vozila je bila nameščena ukrajinska carinska zalivka. Pri pregledu tovornega vozila v prostorih Oddelka za carinjenje Ljubljana je bilo pod kabino in v tovornem delu odkritih 47.800 kosov cigaret različnih blagovnih znamk, ki so bile opremljene s tobačnimi znamkami Ukrajine. Skupni znesek prikrajšanja carinskih in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu, je 7.074 evrov. Cigarete so zasegli, zoper voznika tovornega vozila pa uvedli postopek o prekršku.
|
Dodano vprašanje: - Vprašanje 16: Kako se obdavčuje prenos lastninske pravice na nepremičnini ob razdelitvi solastnine?
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila (1. izdaja)
|
Dodano vprašanje:
- Vprašanje 14: Kako se obdavčuje prenos lastninske pravice na nepremičnini ob razdelitvi solastnine?
Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin (2. izdaja)
Arhiv sprememb
|
Finančna uprava RS bo v začetku leta 2018 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri fizičnih osebah, fizičnih osebah z dejavnostjo in pri pravnih osebah, ki so dosegale dohodke z oddajanjem nepremičnin v turistični najem (tudi preko spletnih portalov Booking, Airbnb, itd). FURS je namreč pridobil podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem, zato predlagamo, da ponovno preverite, ali ste napovedali vse dohodke, dosežene z oddajanjem v turistični najem. Še vedno imate čas do 31. 1. 2018, da to storite z uporabo instituta samoprijave in se na ta način izognete plačilu globe.
Celotno sporočilo za javnost
Infografika - Kako se lahko registrirate "za nazaj" in "za naprej"?
|
Pri zavezancu za davek, ki ima registrirano dejavnost poslovne storitve in svetovanje, je bil izveden davčni inšpekcijski nadzor DDV za obdobje od 1. 1. 2014 do 28. 2. 2015 in od 1. 8. 2015 do 30. 9. 2015 ter davka od drugih dohodkov za obdobje od 1. 11. 2014 do 30. 9. 2015. Na osnovi ugotovljenih nepravilnosti v davčnem inšpekcijskem nadzoru je bil odmerjen davek od drugih dohodkov v skupnem znesku 128.670,06 EUR. V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da je zavezanec za davek izdajal fiktivne račune drugi družbi z namenom dvigov denarnih sredstev iz TRR in z namenom izogibanja plačila davka od dohodkov fizične osebe, ki jih je na tak način prejemal za zasebne namene. Zavezanec naj bi opravljal dejavnost odkupa in prodaje plemenitih kovin, vendar je bilo ugotovljeno, da so dobave fiktivne, odkupi plemenitih kovin so fiktivni in tudi prodaja je bila izkazana s fiktivnimi računi drugemu podjetju, ki je zavezancu za davek po prejetih fiktivnih računih nakazovalo denarna sredstva na različne TRR. Prejeta denarna sredstva je s transakcijskih računov družbe dvigoval samo direktor družbe, a v nadzoru ni dokazal, da so bila sredstva porabljena za poslovne namene. V takem primeru se šteje, da je direktor sredstva porabil za zasebne namene in se tak dohodek direktorja skladno s 15. členom ZDoh-2 obdavči kot drug dohodek fizične osebe.
|
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 80.000,00 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
|
Iz določbe prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP je mogoče razbrati, da v kolikor je prerekana samo ločitvena pravica, upnik ni napoten na tožbo za ugotovitev njenega obstoja, kot to velja v primeru prerekanja terjatve, pač pa za njeno uveljavitev. V takem primeru mora zato za uveljavitev ločitvene pravice proti tistim, ki so upnikovo ločitveno pravico prerekali vložiti dajatveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Za uveljavljanje ločitvene pravice tako ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj ugotovitvena sodba ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočala prednostno poplačilo njegovih terjatev.
|
|
|
|
Ko gre za povezani osebi v smislu prvega odstavka 16. člena ZDPPO-2, se po četrtem odstavku tega člena ZDDPO-2 pri ugotavljanju odhodkov davčnega zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih na način iz petega odstavka tega člena ZDDPO-2.
|
Z izpodbijano odločbo je bil tožniku odmerjen DDPO za obdobje od 12. 11. 2012 do 31. 12. 2012, kar nesporno izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Iz obrazložitve pa tudi jasno izhaja, da je z vpisom oddelitve v Sodni register 12. 11. 2012 tožnik kot pravna oseba pridobil svojo pravno subjektiviteto. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, je pravna oseba lahko nosilec pravic in obveznosti in s tem tudi davčni zavezanec šele z vpisom v Sodni register. Glede na to, da je finančni organ preverjal poslovanje tožnika kot novo-ustanovljene družbe v postopku oddelitve v skladu z določbami 623. člena do 638. člena ZGD-1 in ZDavP-2, pa je po presoji sodišča pravilno upošteval tudi obdobje od obračunskega dneva oddelitve (30. 6. 2012) do vpisa oddelitve v Sodni register (12. 11. 2012), saj je v tem obdobju prenosna družba (A. d.o.o.) vodila računovodstvo tudi za tožnika po ločenih računovodskih evidencah. Določba četrtega odstavka 365. člena ZDavP-2 pa...
|
Odhodki, ki so nastali na podlagi navideznih računov za neopravljene storitve, se ne morejo šteti niti za davčno upoštevne odhodke tožnika pri odmeri DDPO in hkrati tudi ne za odhodke, ki bi bili potrebni za pridobitev prihodkov. Zato tudi ne izpolnjujejo pogoja iz 29. člena ZDDPO-2, da bi jih bilo mogoče upoštevati pri odmeri DDPO, saj niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti niti niso posledica opravljanja dejavnosti tožnika.
|
Med strankama je v predmetni zadevi sporno, ali je Sklad tožniku pravilno naložil plačilo prispevka za obravnavano obdobje v skladu s prvim odstavkom 62. člena ZZRZI in 3. členom Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, veljavne v obravnavanem obdobju, pri čemer je upošteval kvoto v višini 6% in ne v višini 2%, kot to ugovarja tožnik v tožbi. Določba 3. člena v obravnavanem obdobju veljavne Uredbe po presoji sodišča ni bila v nasprotju z ZZRZI, kot to ugovarja tožnik v tožbi. V obravnavani zadevi je sporno tudi vprašanje, ali je v primeru, ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek rok 30 dni od dneva, ko je upravni organ dobil sodbo sodišča za izdajo novega upravnega akta, določen v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 prekluzivni ali pa instrukcijski. Ta rok je instrukcijske narave in ni prekluzivni rok. V skladu z določbami ZZRZI, za obračunavanje in plačevanje obveznosti po tem zakonu, se uporabljajo...
|
Računi, ki jih je v juniju in juliju 2015 tožniku izdala družba A. d.o.o., ne vsebujejo zakonsko predpisanih sestavin iz 82. člena ZZDV-1 in tako posledično tožnik ne izpolnjuje drugega zakonsko določenega pogoja, navedenega v obrazložitvi te sodbe. Ker tožnik ne razpolaga z ustreznimi računi, mu ne gre pravica do odbitka DDV, ki jo je uveljavljal na podlagi teh računov.
|
Sodišče se strinja z ugotovitvami davčnega organa, da bi tožnik kot pravna oseba, ki se ukvarja z odpadnimi surovinami, moral vedeti, da je dolžan zagotavljati pot odpadnih surovin po predpisih o varstvu okolja. Tožnik bi zato moral od tistega, ki mu je predal odpadke, zahtevati evidenčni list o ravnanju z odpadki, ali pa vsaj hraniti listinsko evidenco o kakovosti in teži pripeljanega materiala Zato bi bilo od tožnika kot dobrega gospodarstvenika tudi po presoji sodišča utemeljeno pričakovati, da bi od oseb, ki mu dobavljajo odpadne surovine, zahteval ustrezne listine. Navedenih listin pa tožnik ni zahteval.
|