Finančni organ se ni opredelil do vseh tožnikovih pritožbenih ugovorov glede njegovega dolga iz naslova plačil prispevkov za socialno varnost in iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
|
S tem, ko je pritožbeni organ v okviru pritožbenih navedb v skladu z zakonom preveril tudi pritožbeni ugovor glede vračila zakonitih zamudnih obresti od zamudnih obresti (kar pa je dolžan storiti po 2. odstavku 254. člena ZUP), ni pa te odločitve povzel v izrek odločbe, o zahtevku tožnika glede vrnitve zamudnih obresti od zamudnih obresti tako pravno gledano sploh še ni bilo odločeno. Po presoji sodišča zato ni mogoče govoriti o tem, da je zaradi presoje pritožbenega ugovora tekel o tej zadevi tudi že upravni postopek oz. da je bilo o njej že pravnomočno odločeno
|
Dobitki v nagradnih igrah (reklamnih ali animacijskih), ki jih je v obravnavanem primeru organiziral tožnik, so obdavčeni po ZDoh-2 in sicer kot drugi dohodki, saj iz tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 izhaja, da se kot drugi dohodki štejejo tudi dobitki v nagradnih igrah. Pravna podlaga za izpodbijano odločitev je tako tudi po presoji sodišča 3. točka tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.
|
V obravnavani zadevi je davčni organ tožniku v ponovnem postopku DIN dodatno odmeril DDV, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznavanje odbitka vstopnega DDV. Davčni organ utemeljuje svojo odločitev predvsem zaradi neizpolnjevanja 2. pogoja, saj tožniku davčni organ (med drugim) tudi očita, da tožnik tudi nima ustreznih oz. popolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1; pri vseh transakcijah pa se tožniku očita, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku vstopnega DDV, povezana z goljufijo (4. pogoj). Za slednje pa davčni organ navede objektivne okoliščine, ki izhajajo iz konkretnih transakcij, na podlagi katerih tožniku očita subjektivni element. Predloženi računi so vsebinsko tako pomanjkljivi in preveč splošni in da ni mogoče identificirati opravljeno storitev. Pri tem pa vsebine opravljenih storitev tudi ni mogoče identificirati iz kooperantskih pogodb, saj gre za tipske pogodbe, po kateri...
|
Davčno osnovo za relevantno obdobje predstavlja razlika med vrednostjo premoženja oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Davčni organ je pri zbiranju in obdelavi podatkov ugotovil, da so sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki ga je tožnica pridobila in z njim razpolagala v relevantnem obdobju precej presegala dohodke, ki jih je tožnica napovedala davčnemu organu za isto obdobje. To je bil razlog, da je davčni organ tožnico pozval k predložitvi prijave premoženja. Davčni organ je z metodo neto vrednosti premoženja in s tem na način, ki ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, pristopil k ugotavljanju razlike med vrednostjo spremembe neto premoženja tožnice v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2011 ter porabo sredstev in dohodkov tožnice v navedenem obdobju. Ugotovil je, da je tožnica kot fizična oseba v obdobju 1. 1. 2008 do 31. 12. 2011 razpolagala s sredstvi za privatno...
|
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Temu je tako ravno zato, ker davčni zavezanec ni napovedal dohodkov, ki bi jih moral. Glede poslov, s katerimi zavezanec, v konkretnem primeru tožnik, dokazuje nasprotno (v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDvP-2), da je davčna osnova nižja, pa je logično, da je dokazno breme na njem. Zavezanec - tožnik je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže s stopnjo gotovosti.
|
Na podlagi osmega odstavka 38. člena ZDavP-2 zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh kasnejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo.
|
Finančna uprava Republike Slovenije je pri zavezancu za davek, ki opravlja dejavnost »druga specializirana gradbena dela«, opravila davčni inšpekcijski nadzor davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve za obdobje enega leta. Zavezanec je v tem obdobju imel zaposlenih povprečno 180 oseb, ki so opravljale razna montažna dela v tujini. V postopku nadzora je bilo ugotovljeno, da je zavezanec za davek zaposlenim detaširanim delavcem izplačeval dnevnice, do katerih le ti niso bili upravičeni, saj niso bili na službenem potovanju, ampak so bili napoteni na delo v tujino.
Iz dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti, kolikšen del se nanaša na nepravilno izkazano izplačilo za nadurno delo, delo na praznik in druge dela proste in koliki del naj bi se nanašal na izplačilo detašmaja, prav tako zavezanec v postopku nadzora ni predložil dokazil o izplačanem detašmaju. Neupravičeno izplačane dnevnice so bile posledično obravnavane kot vsako drugo plačilo za opravljeno delo, kar sodi v dohodke iz delovnega razmerja. Pri izračunu je bila upoštevana tudi morebitna upravičenost zaposlenih do terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje, povračila stroškov za prehrano in oprostitve iz naslova mednarodnih pogodb. V postopku nadzora so bile tako obračunane dajatve v znesku 1.043.740,50 EUR, ki se v višini 632.325,73 EUR nanašajo na dodatno obračunane prispevke za socialno varnost, v višini 249.403,51 EUR na dohodnino in v višini 162.011,26 EUR na obresti od nepravočasno plačanih dajatev.
|
Obveznost delodajalca, da obračuna akontacijo dohodnine in prispevke temelji na prisilnih predpisih. Glede na prisilno naravo predpisov je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je pobot terjatve tožene stranke izvedlo zgolj do višine neto zneska tožnikove terjatve iz naslova odpravnine, ne pa tudi v višini davkov in prispevkov, ki jih je treba obračunati in odvesti, ne glede na ugovor pobota.
|
Zaradi navedenega so osebe, ki imajo drobno rezani tobak in cigarete na zalogi zunaj trošarinskih skladišč, dolžne na dan pred zvišanjem DPC za drobno rezani tobak in cigarete, ki jih imajo na zalogi, opraviti popis ter davčnemu organu predložiti zapisnik o popisu ter obračun trošarine najpozneje 15. dan po popisu. Za potrebe zapisnika o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret se uporablja obrazec Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete. Trošarina se plača najpozneje 60. dan po opravljenem popisu.
Obveznost za plačilo razlike trošarine ob zvišanju DPC cigaret
Pripomoček za obračun razlike trošarine z dne 24. 8. 2017
Uporabniška navodila - priročnik TRO-RAZ
|
V zvezi s sedmim odstavkom 131. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik v nadaljevanju pojasnjujemo, za katere oproščene dobave blaga oziroma storitev s pravico do odbitka DDV, davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, ni treba predložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za namene DDV.
4230-513/2017-1: Pojasnilo glede sedmega odstavka 131. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1
|
Zaradi navedenega so osebe, ki imajo drobno rezani tobak in cigarete na zalogi zunaj trošarinskih skladišč, dolžne na dan pred zvišanjem DPC za drobno rezani tobak in cigarete, ki jih imajo na zalogi, opraviti popis ter davčnemu organu predložiti zapisnik o popisu ter obračun trošarine najpozneje 15. dan po popisu. Za potrebe zapisnika o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret se uporablja obrazec Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete. Trošarina se plača najpozneje 60. dan po opravljenem popisu.
Obveznost za plačilo razlike trošarine ob zvišanju DPC cigaret
Pripomoček za obračun razlike trošarine z dne 22. 8. 2017
Uporabniška navodila - priročnik TRO-RAZ
|
|
|
Zaradi navedenega so osebe, ki imajo drobno rezani tobak in cigarete na zalogi zunaj trošarinskih skladišč, dolžne na dan pred zvišanjem DPC za drobno rezani tobak in cigarete, ki jih imajo na zalogi, opraviti popis ter davčnemu organu predložiti zapisnik o popisu ter obračun trošarine najpozneje 15. dan po popisu. Za potrebe zapisnika o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret se uporablja obrazec Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete. Trošarina se plača najpozneje 60. dan po opravljenem popisu.
Obveznost za plačilo razlike trošarine ob zvišanju DPC cigaret
Pripomoček za obračun razlike trošarine z dne 18. 8. 2017
Uporabniška navodila - priročnik TRO-RAZ
|
Zaradi navedenega so osebe, ki imajo drobno rezani tobak in cigarete na zalogi zunaj trošarinskih skladišč, dolžne na dan pred zvišanjem DPC za drobno rezani tobak in cigarete, ki jih imajo na zalogi, opraviti popis ter davčnemu organu predložiti zapisnik o popisu ter obračun trošarine najpozneje 15. dan po popisu. Za potrebe zapisnika o popisu drobno rezanega tobaka oziroma cigaret se uporablja obrazec Obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete. Trošarina se plača najpozneje 60. dan po opravljenem popisu.
Obveznost za plačilo razlike trošarine ob zvišanju DPC cigaret
Pripomoček za obračun razlike trošarine
Uporabniška navodila - priročnik TRO-RAZ
|
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v tako imenovano predpostopkovno fazo, to je na čas pred uradnim formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se je namreč skladno s tedaj veljavnim 131. členom ZDavP-2 šele sprejela odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora in se torej ni neposredno na podlagi davčne preiskave izdala davčna odločba, s katero bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika. V tej predpostopkovni fazi se tako še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca s področja upravnega prava in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Zato pred začetkom davčnega postopka tožnik ni dobil pravice do vpogleda v zahtevano dokumentacijo na podlagi ZUP ne kot stranka in ne kot tretja oseba. Posledično izpodbijani sklep po vsebini ne...
|
V letu 2006 še ni veljala novela ZDavP-2. Tedaj je veljal v zvezi s pravico davčnega organa do odmere davka še peti odstavek 68. člena ZDavP-2, ki je med drugim določal: ''Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden''. Če se sedaj za konkreten primer postavi hipotetično vprašanje, ali bi imel davčni organ pravico odmeriti davek za leto 2006 v letu 2012, bi bil odgovor nikalen, saj je bil ZDavP-2G objavljen v Uradnem listu RS šele 17. 12. 2013, veljati pa je začel šele 1. 1. 2014. Tako je denimo že v letu 2012 in 2013 prenehala pravica davčnega organa do odmere davka za leto 2006 in ta pravica z uveljavitvijo ZDavP-2G ne more ponovno ''oživeti''. Tretji odstavek 68.a člena ZDavP-2G je treba razlagati na ustavno skladen način, kar pomeni, da ne more več obstajati pravica do odmere davka za tista leta za nazaj, ko je ta pravica...
|
|
|
|
Dopolnjeno vprašanje:
- Vprašanje 22: Uveljavljanje povračila stroškov prevoza in nočitve od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, doseženega pri osebi, ki se ne šteje za plačnika davka (npr. pri tuji pravni osebi; osebi, ki opravlja dejavnost; …), po izteku roka za vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja
Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (2. izdaja)
Arhiv sprememb
|